Revija Joker - Lumia 950 XL - debakel žepnih oken

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Lumia 950 XL - debakel žepnih oken
...
LordFebo preizkusi mobilniški Windows 10 in ne more verjeti, da lahko eden največjih krojačev našega digitalnega vsakdana izvrže tako mobidično polomijo.

Windows Phone je nesretnik od malena. Uvodni Microsoftovi poskusi so bili obupni in šele različica 7.5 je z ne­obi­čajnimi ploščicami nakazala potencial. Le nakazala, kajti sistem je trpel zavoljo vsesortnih hib in pičle podpore. Osmica je poboljšala uporabnost in pospremila na trg par očesu ter roki prijetnih aparatov, dasi je bila obča podprtost še vedno klavrna. Toda Windows 10 naj bi povzročili nič manj kot revolucijo, kajti enako jedro na vseh platformah olajša programiranje in s tem mobilniku približa nebroj aplikacij. Za povrh se je nova serija winfonov dokončno otresla finskega porekla in se diči le še z Microsoftovim emblemom. Se je torej tretji igralec, ki ima kljub preteklim obetom še vedno le košček pogače, z nakupom Nokie in svežim sistemom opolnomočil ter po levi prehiteva A in G?

Lumiji 950 sta ena prvih aparatusov z enakostranskim priključkom USB-C. Ker mic­ro­USB polnilnik z njim ni kompatibilen in je njegova razširjenost ničelna, je kabel dobro imeti nepres­ta­no s seboj. Tudi zato, ker baterijska vzdržljivost ni nalik prejšnjim šparovnim winfonom. Hud hardver zahteva veliko škratov elektronov.

Od hercev do pikslov
Najvišji čin blagovne znamke Lumia odslej nosi model 950 XL. To je velik aparat, ki si deli razred z obema plusoma, iphonom 6S in samsungom S6. Pri tem je kljub večjemu, 5,7-palčnemu zaslonu kraj­ši od obeh, od ifona za kar 6 milimetrov. Microsoft je torej konkretno obtesal formo predhodnega giganta 1520, ki je terjal orožni list, gigantske šape in pedertošl. To je načeloma pozdrava vredno, manj posrečena pa je opustitev prijetne raznobarvne gumijasto-steklene forme preteklih lumij. Novinec z dolgočasno plastično škatlavostjo ne deluje prav nič premijsko in za nameček ponuja le belo ali črno varianto. Resda je moč pokrov, ki vključuje tudi stranice, zamenjati z bolj prestižnim. Toda ker Mic­ro­soft ni poskrbel za serijo lastnih 'uradnih' ovitkov, plastič­nost ostaja edini oficielni material, lastnik pa je od­vi­sen od  proizvajalcev in razpečevalcev dodatne opreme. 
Hardver pod plastiko je na srečo višjega razreda. Displej je organskosvetilen in ločljivosti 1440 x 2560, procesor dvojno četverni snapdragon 810 in pomnilnik trigigabajten. Vrhunski 20-megapičični kameri pri zajemanju pomagajo tri bliskavične svetilne diode različnih temperatur in mehanski stabilizator slike. Nekaj pozornosti si je telefon prislužil še z rabo tekočins­kega hlajenja. Gre za enostavno top­lotno cevko, napolnjeno s hladilno tekočino, brez čr­palke in mehurč­kov. Bralnika prstnih vijug pa aparat nima, saj snovalci zagovarjajo drugačen na­čin ugotavljanja is­to­vetnosti. To je šarenični skener v obliki dodatne infrardeče kamere, čemur rečejo Windows Hello. Fon se more elektrificirati indukcijsko, omembe vredna železninska postavka pa je še novi simetrični priklju­ček USB-C. Ta je lažji za vtik, a kljub temu slabši od lightninga in nezdružljiv z obstoječimi žicami.
Sočasno z lumio velikanko je prišla na police še manjša oziroma normalna inačica 950. Ta ima ekran s 5,2-inčno diagonalo in je par mm večji od galaksije 6. Od XLa se loči še po rahlo odvitem procesorju snapdragon 808, katerega hitrejši kvar­tet namesto z dvema niha z 1,88 Ghz. Mreži na foto­tipalu in zaslonu sta enaki, kar za slednjega pomeni pretirano gostoto 564 pike na inčo. Do pike identične so tudi vse ostale lastnosti in funkcije.

Sistem za skozi okno
Herci, bajti in piksli so torej topshit. Toda ob koncu dneva šteje edinole uporabniška izkušnja, ta pa je bila po tritedenskem sobivanju najslabša od vseh telefonov doslej. Že prvi stik je razočaral, kajti zas­lon je neverjetno slabo občutljiv na klasične prevodne rokavice, s katerimi svilnato prstim po vseh os­ta­lih displejih. Od tam je šlo le še navzdol. 
Osrednji krivec je nedodelan, hroščat sistem, katerega nenavadnosti gredo v neverjetne skrajnosti. Za­radi predprazničnega hitenja si je Microsoft naredil medvedjo uslugo, ki ga bo veliko stala. Ve­či­na zamer je neotipljivih, v slogu občasnih zatikov, zablokiranj in celo popolne neodzivnosti. A tudi sicer se okolje obnaša čudaško in moteče. S prstom tap­kam po thumbnailih fotk, označijo pa se čisto drugi. Jih hočem deliti in se ne zgodi nič. Nastavim naključno prikazovanje FB-sličic na zaklenjenem zas­lonu, kar deluje kratek čas, nato ne več. Maile sem sprva dobival, nakar se je Outlook spomnil, da je “nekaj narobe” in da so “moje nastavitve zastarele”. Odtlej jih nisem več videl. Facebook se je kljub za­že­leni sinhronizaciji nekega dne nehal osveževati. Na lepem so mi izginile sličice kontaktov. Sredi vandranja po tujem so zemljevidi zradirali vse oz­nač­be. Dvakratna povrnitev na tovarniške podatke in troje popravkov situacije niso omilile.

Windows 10 ohranja dinamične ploščice treh velikosti, ki predstavljajo do­­mači zaslon. Ko si to zmešanico widgetov in klasičnih ikonic urediš, bi bila raba načeloma prijetna, če ne bi izkušnje zagnojili z nezloščenostjo, pomanjkljivostmi in slabimi rešitvami. Tudi z nepreglednimi notifikacijami.

Najbrž se proizvajalec tega zaveda, zato so nagradnjo starejših lumij z obljubljenega decembra prestavili na februar ali kasneje. Vendar površnosti še zdaleč niso edina težava, marveč okolje na splošno ne prepriča z ničimer. Sicer so popravili vrsto pomanjkljivosti, na primer lepo urejene nastavitve, mož­nost čr­kovnega vnosa kontakta na numerični tipko­v­­nici, hitro odgovarjanje na določena obvestila in zrcaljenje na televizor. Kao prenovljeni so številni programi, od brskalnika Edge prek Worda do galerije. A vseeno elementi manjkajo (izginil je dvojni potrk za zbujanje, ni preteklih komunikacij s stikom ob klicanju …) in povsod nekaj fali oziroma je nepriroč­no ter slabše kot v osmici. Drobnjakarsko naštevanje je odveč, toda naj gre za klicalni modul, kjer je ikonica za priklic številčnice neumno postavljena na skrajni vrh, nepregledno zasmetenost notifikacijs­ke­ga središča, slabo galerijo, krovni iskalnik, ki ne iš­če po imeniku (!), dvojni korak za oglašanje na klic (!), nezmožnost zmanjšanja fotografij v mailu (!) ali za fotoeditor, ki nima opcije share – spisek bedarij je dolg. V kontekst polovičnosti sodi tudi očesno odklepanje, ki je počasnejše in manj zanesljivo od enopoteznega prstnega zbujanja konkurentov.

Čeprav je bila včasih YouTube normalna aplikacija, je na Win10 zgolj bližnjica do mobilne strani, saj sta se Microsoft in Google pred časom sporekla. Povezava s televizorskim appom je sicer še vedno na voljo, ampak kljub temu sta funkcionalnost in občutek slabša. Zastonjski zemljevidi in navigacija Here so bili včasih lepa dodana vrednost žepnih Oken, a odkar je taisti program brezplačen za Android in iOS, to ne drži več. Slabša od konkurence je ravno tako galerija fotografij. Na sliki desno je videti tudi burleskno potezo, da Microsoft leta 2016 uporablja za shranjevanje ikono diskete! Še dobro, da muzikaličnega nucnika ne označuje kaseta.

Dodatna cokla ekosistema je pregovorno slaba podprtost. Kljub Microsoftovi iniciativi je novih razvijalcev komaj kaj, precej pa jih je platformo celo za­pustilo. Dobrih, raznolikih iger manjka, Hearthstona ni in edini redni developer je Microsoft Studios. Malo možnosti je, da ima tvoj trgovec, banka, letalska družba, revija ali katerakoli druga storitev nucnik za Windows. Prav tako z okenskim telefonom pozabi na povezovanje z igračkami, droni in slično periferijo. Še tiste osnovne aplikacije, kot sta Twitter in Facebook, so slabše kot na iOSu in And­roidu. Največja hiba za povprečnega Slovenca pa je popolna odsotnost Googlovih servisov. Ni Chroma, ni Gmaila, ni zemljevidov, niti YouTuba po novem ni več. MS je sicer razvil lasten YouTube app, a v resnici je to le bližnjica do navadne spletne strani. Do določenih Googlovih razdelkov, denimo Docs in Photos, ne moreš niti z brskalnikom. Tudi sam ne bi verjel, če ne bi uzrl na lastne oči. Microsoft kajpak nudi lasten ekosistem: oblak OneDrive, Pisarno, Outlook, Skype, Bing … Toda v naših koncih je G kratkomalo bolj priljubljen. In ko že omenjam naše konce: preklop v slovenščino izniči par detajlnih alinej, na primer tipkarsko drsenje oziroma swype, medtem ko glasovna pomoč­ni­ca Cortana slovenskemu uporabniku pokaže figo.

Medtem ko druge biometrične mobilnike zbudiš in odkleneš v eni potezi, je treba tole lumio najprej s pritiskom predramiti in jo povzdigniti na raven oči. Včasih odklep deluje, celo v temi, prepogostokrat pa bereš "move closer" ali "making sure that it is you …", nakar obupaš ter odtipkaš pin. Če preveč­krat identifikacija ni uspešna, docela preneha delovati. Si predstavljaš tole ob NFC-plačevanju?

Winfon + PC nista lepi par
Glede na poreklo sistema oziroma hvaljeno enakotemeljnost čez več naprav bi upo­rabnik pričakoval veliko tosmerno dodano vrednost. Sony na primer omogoča pretočno igranje s playstationa na svoje xperie in povezavo joypada. Samsung in Apple zr­calita telefon na raču­nal­nik, da lahko prek njega spremljaš SMSe in celo oprav­ljaš klice. Na žalost Microsoft ni udejanjil ničesar podobnega. Naveza z xboxom os­ta­ja izključno stari profilni programček, med­tem ko s PCjem uporabne vezi sploh ni. Nekatere redke aplikacije sinhronizirajo nastavitve in priljubljene izbire ter Skypovi pogovori (s precejšnjim zamikom in moteče) polnijo sporočilno vložišče. Men­­da delujejo tudi zaznamki v kupljenih filmih in glasbi, da lahko brezšivno nadaljuješ gledanje ali sluhanje na drugi napravi, vendar “vpis v vaši regiji trenutno ni podprt”. A vse to gre itak prek ob­laka, dočim je neposred­ni most, servisni ali vse­bins­ki, z domačim ra­ču­nalni­kom neobstoječ.  
Poudarjan fičr okenskega mobitela je povezava z večjim zaslonom, na katerem ni zgolj prezrcaljen desk­top v slogu Androida, marveč se tam pokažejo dozdevno resnični Windows 10. Taki v ležeči orientaciji in z aplikacijami, ki imajo polnopraven vmesnik, ne telefoničnega. Continuum, kot se temu reče, je moč izvesti na dva načina: bodisi prek brezvr­vič­nega Miracasta na TV, bodisi prek dodatne konektorske škatlice display dock in HDMI-kabla na kakršenkoli monitor. Možno je priklopiti še miško in tipkovnico, lahko modrozobo neposredno na telefon ali kakršnokoli na USB-vtičnico na docku. Preizkusil sem obe varianti in četudi vse navedeno drži in Word ter Outlook izgledata bolj polnovredno, dejanske uporabnosti onkraj gledanja filmov ali fotk nisem zaznal. Glavna težava je, da to podpirajo redki programi in skorajda nobena igra. Za povrhu vse teče le ce­lozaslonsko. Težko verjamem, da bi se zaradi te mož­nos­ti kdorkoli odpovedal domačemu kompjuterju. 

Display dock, ki stane 120 evrov, ima izhoda display port in HDMI ter USB-vtičnice, kamor priklopiš tastaturo in miš ter ključek. Žice so najmanj tri: video, fonična in napajalna. Naveza sicer deluje, a kdor pot­re­buje Pisarno vsepovsod, si vendarle nabavi prenosnik.

Spet na začetku
Veliko zabavljanja si je prislužil tale mobilnik na Windows, toda upravičenega. Ne le, da sem bil z njim neroden, dobesedno me je oropal opravilnosti na potovanju. Fejsič (ki ga je moral razviti Microsoft, saj se Zuck­er­bergovi firmi ni dalo ubadati z njim) je čisto sranje in mi je posnetke objavil šele v petem poskusu, pošiljanje gigantskih fotk z Outlookom, ki jih ne resiza, je na ozkih javnih wifijih mukotrpno in za nameček sem se vmes skoraj izgubil, ker so vse predhodne zemljevidne označbe izpuhtele. Situacija je milo rečeno klavrna in celostna izkušnja mnogo slabša kot z Win 8.1.
Prečital sem svoje članke od različice 7.5 dalje in doslej sem venomer polagal upanje na prihodnost, ki se nikoli ni zgodila. Zdaj, ko so v Redmondu spravili vse pod eno streho in bi lahko maksimalno izkoristili vladavino v računalniškem svetu, pa so ga spet tako pobiksali, da so vnovič na začetku. Le kaj jim je bilo treba hiteti oziroma lenariti s sistemom, ki je v vseh pogledih slabši od hitro napredujoče konkurence? Večina očitkov je softverske narave in nedvomno jih bodo sča­soma porihtali ter dodali kakšne posre­če­­ne prijeme. Ampak prvi vtisi uporabniške in strokovne javnosti so tisti, ki ostanejo in štejejo. Sam ne bi želel imeti ničesar z razvijalcem, ki je sposoben dati na trg tak podn od izdelka. 
Tudi ko odmislim vrsto nekih errorjev in nezaslišano hroščavost, kakršne na telefonu še nisem izkusil, je okolje za splošnega Slovenca manjvredno Androidu in iOSu. Vsak­dan­jež bo našel komaj kakšno bolj všečno alinejo. Vsekakor je pohvale vredna kakovost fotografij in videa. Meni se je recimo dopadla sis­temska možnost snemanja pogovorov, kar pride prav zoper vse lažnivce. Nekdo bo čislal prijeten neikonični dizajn in po­rekel, da aparat itak potrebuje le za osnovna opravila. Toda vsi ti argumenti propadejo pod serijo omejenosti in pomanjkljivosti, ki si jih aparat za 850 evrov ne bi smel privoš­či­ti. Znabiti, da je tole celo pogreb winfona. 

Kakovost fotografij, ki sežejo do 5300 x 3000, in UHD-videa je edina izpostavitve vredna lastnost. A tudi tej zavda splošna pišmevušnost. Nastavitve so uborne, naprednih funkcij v smislu globinskega meg­ljenja in lepljenja posnetkov v idealnega sploh ni (več). Hardverski gumb ima sicer dve stopnji stis­ka, toda prstenje je slabše od enakega na xperiji Z5.

Lumia 950 XL - debakel žepnih oken objavljeno: Joker 270
januar 2016

okvirčki:

Šarenični vzorci