Revija Joker - Kavčno jabolko

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Kavčno jabolko
...
Sneti ob televizor postavi predvajalno-igralno šatuljico najznamenitejsega proizvajalca. Je apple TV slasten elektronski sadež ali pa je primernejši za kompot in čežano?

Si vedel, da je hotel Apple že pred dvajsetimi leti prodreti na trg TV-škatlic (set-top box), skozi kakršne bi uporabnik spremljal naročniški televizijski program? Inter­active TV box je dosegel prototipno fazo, vendar naposled ni prišel v štacune. In ali si vedel, da je hotel Apple prav tako priti na trg sobnih konzol? Napravi se je reklo pippin, bila je macintosh v malem in zastavili so jo kot večpredstavno platformo, s katero bi uporabnik užival v večpredstavnih igrah, brskal po spletu in gledal filme. Pippin je za razliko od TV boxa sicer leta ’95 ugledal police, a ljudje niso pokazali posebnega zanimanja in je kmalu odmrl.
Vendar Apple ni vrgel puške v koruzo. Ko je z iphonom in ipadom osvojil dlani in ušesa, je vnovič napadel kavč. Samostojnega jabolčnega televizorja niso naredili, zato pa je kalifornijska tvrdka že pred osmimi leti dala na plano apple TV - škatlico za v dnevno sobo, ki deluje kot vmesnik med njihovimi internetnimi servisi in tevejem. Zdaj je naprodaj četrta generacija, ki se je vzpostavila kot mikrokonzola nalik številnim androidnim boxom, le da se umešča v Applov ekosistem. Namen je jasen: gledanje videovsebin z neta in lokalne mreže, poslušanje muzike, prikazovanje fotk in kajpakda igranje.

Apple TV je všečna mikrokonzola v obliki čr­ne­ga monolita, za katero je plac v vsakem regalu. Ločljivost seže do 1080p, torej nič 4K.

S Siri v roki
Črni kvader zaobljenih robov, ki ga zlahka objameš z dlanjo, je tipično applovsko minimalističen. Zadaj so samo priključki za štrom, mrežni kabel (seveda je mogoča brezžičnost) in HDMI. To je vse. Ni niti vrat za zunanji USB-medij, le samotna ledica, delovanje je neslišno in gretje domala neobstoječe. Pravi član Applove družine, torej, kjer mora biti vse sčiščeno in ovešeno s čimmanj kabli. Srce je čip A8 iz iphona 6S, temelji pa na prilagojenem mobilniškem sistemu TVoS.
Medijsko poslanstvo je očividno takoj po vklopu. Osrednji meni z velikimi slikami po sistemu 'nekaj za vsakogar' te dni promovira Netflix, preprosto igrič­ko in videotečaj fitnesa. Druge privzete ikone zaženejo prodajalno Itunes za filme in glasbo, predvajalnik podcastov, oglednik fotografij ter štacuno s softverom. Ostali prostor zapolnijo sličice robe, ki jo dolpotegneš v notranjo shrambo. Po ikonah se sprehajaš s tankim daljincem, katerega posebnost je površina na zgornji tretjini, ki beleži drsanje, tapkanje in klikanje. Prav tako je daljinec uporaben za igranje, kjer se zaradi dotikabilnosti in pospeško­me­rov obnaša kot gibalni kontroler.
Daljincu pravijo 'siri remote', kajti prek vdelanega mikrofona te posluša oblakovna pomočnica Siri. Glasovno ukazovanje je Apple močno izpopolnil, za­to prepoznava deluje uporabno. Recimo “show me movies starring Brad Pitt” in “what was the score of the Lakers game”. Vendar s slovenskim ra­ču­nom Siri ni omogočena. Mi smo zatorej obsojeni na zamudno vna­šanje teksta s klikanjem po črkah. Za pos­pešitev tega je moč na jabolčno tablico ali telefon naložiti aplikacijo Remote oziroma z apple TVjem povezati bluetooth tipkovnico. A vprašanje je, kje jo boš še uporabljal, saj Facebooka, Twitterja, Skypa in brskalnika ni. Ker se v televizijskem okolju niso prijeli, Apple zanje ne mara, zato kvečjemu uporabiš 'Airplay mirroring', s katerim na teve zrcališ ekran ipada, iphona ali macintosha.

Rokovanje z apple TVjem je tako preprosto, da se ga hitro nauči upravljati še tak tehnološki analfabet. Z drsno ploščico na daljincu se zapelješ na želeno veleikono in klikneš. Pasuljsko.

Slika, kot se šika
Številni tovrstne set-top boxe kupijo v predvajalne namene in apple TV se pri tem kar izkaže. Ker ne gre za kineski izdelek z gusarskim pedigrejem, z njim ne boš vlekel dol torrentov. Poudarek je na legalnem odjemanju video- in muzikaličnih vsebin. Slovenec je v Itunes deležen tako svetovne kot domače glasbene produkcije, tako da se Bieber in Gagica mešata s Siddharto, Kreslinom in festivalom Popevka 2016. Na fronti videovsebin lahko poženeš app za Netflix ali si izposodiš oziroma kupiš filme s slovenskimi podnapisi, dočim so risanke, kot je Zlatolaska, sinhronizirane. Ponudba je obilna in sega od starih favoritov tipa Umri pokončno do dokaj sveže robe v slogu Skyfalla in Marsovca.
Ker plačevanje marsikateremu Podalpniku smrdi bolj kot pazduhe somornarjev na škunerju, je zanimivo vedeti, kako se apple TV razume z varnostnimi kopijami filmov in serij. Iz App Stora stegneš brezplačne ali poceni programe, kot so MRMC, VLC, Infuse, NAStify ali Plex, s katerimi dostopaš do vsebin v lokalni mreži, naj jih hrani PC, mac ali strežnik NAS. Najbolj napredna je aplikacija MRMC, ki se spopada z raznimi formati in zna pobirati podnapise s spleta. Še elegantnejša je povezava z knjižnico Itunes, kjer moraš le omogočiti home sharing. Sem sodi tudi nadmočno delujoče pregledovanje fotografij iz oblaka Icloud. Pod črto se Applov ekosistem vnovič izkaže, pri tem pa je naprava dovolj samostojna. Dasi je jasno, da jo bodo kupovali lastniki iphonov.

Za 4 evre so me obrali z gnilim Happy Tennisom. Pisane barve skrivajo bedno podajanje z zabito umetno pametjo, igra pa švoh beleži zamahe z daljinčkom in je občutno slabša od Wii Sports. In to je kao huda ekskluziva.

Igre in igrice
Kar se igranja tiče, je apple TV podaljšek obstoječega telefonsko-tab­ličnega okolja, od koder prihaja levji delež špilov. A ne v direktni obliki, kajti razvijalci morajo aplikacije prirediti. Nekateri nadzorno shemo kratkomalo skopirajo, na primer v dvo­razsežni ploščadi Rayman Adventures, kjer poteg po daljincu kakor po zaslonu spremeni smer junačkovega teka, klik pa ga kot dotik pripravi k skoku. Drugi jo okrnijo - v kao realistični dirkačini Real Racing 3 voziš le z nagibanjem remota, medtem ko lahko na tablici uporabljaš volan na zaslonu.
Daljinec je z dokaj majhno drsljivo površino, prgiš­čem gumbov in žiroskopi še nekoliko bolj omejen kakor ročni sistem, kjer je lahko na zaslonu dosti ukazov. Zato se morajo avtorji zapletenejših iger potruditi, če hočejo zgolj z njim doseči ustrezen učinek. V primeru akcijskega frpja Transistor jim je uspelo - junaka v izometričnem pogledu premikaš z drsanjem po remotu, ko ustaviš čas, pa se pojavi meni z dejanji. Drugod prenos ni bil tako uspešen, kot kaže dvopalični šuter Geometry Wars 3, ker se s ploščico ni moč efektivno gibati in streljati v dve smeri.
Omejitve privzetega kontrolerja so krive, da špili za apple TV niso nič naprednejši od dlančnih oziroma da je kompleksnost na ravni androidnih mikrokonzol. Naj gre za neskončni tekač Canabalt, arkadno dirkačino Asphalt 8 ali izvedenko Froggerja Crossy Road, kjer moraš s piščancem prečkati cesto, reko in puščo - to so igrice in ne igre. Morda bi bilo druga­če, če bi bil orenk joypad privzet. Tega lahko sicer dokupiš od kakšnega drugega proizvajalca, in sicer mora imeti oznako MFI, made for iphone. Z njim pridobiš križec, gobici in nemalo gumbov. Toda večina iger je pač izdelanih z najnižjim skupnim imenovalcem v mislih.

Od naprave sem v igralnem smislu pričakoval več od omejenega nabora softvera, ki je na razpolago že za ekranske jabolčnike. Sem sodita tako dirkačina Asphalt 8 kot poskakovalnica Rayman Adventures.

Gibanje, a malo sunkov
Špilov je za apple TV je obilo. Med njimi je najti prisrčen glasbeni kviz SongPop in pevski Sing Karaoke, s katerima zabavaš nedeljsko družbo. Vendar količina še ne pomeni kakovosti, ta pa ne pretresljivosti. Zlasti manjka ekskluziv, kar je ob moči blagovne znamke presenečenje - morda razvijalci dvomijo, da bo šla četrta generacija apple TVja za med? Samo na apple TVju najdeš povprečni Go Rally, vsemirsko arkado Galaxy on Fire: Manticore Rising, ki je s samodejno streljajočo ladjico enostavnejši odvrtek osrednje serije, ter zanikrni Happy Tennis, ki hoče oponašati tenis v Wii Sports, a mu spodleti na vsej črti. Boljši je prav tako po zgledu Wii Sports narejeni skupek družabnih arkadic Beat Sports, za katerega so poskrbeli priznani razvijalci Harmonix, vendar tudi ob njem človek ne pade dol.
Apple TVju preprosto manjka ubijalska igra. In ne le, da nima lastne, ostal je brez marsikatere izrednice s fona in tablice. Res je, predelali so šuter Sky Force Anniversary, ugankarsko avanturo Lumino City in klon Zelde Oceanhorn. Tu so kitarščina Guitar Hero Live, neskončna letalnica Jetpack Joyride, miselnica Shadowmatic, fliper Zen Pinball in futuristično dirkanje AG Drive. Takisto sta prisotni obe franšizi toys to life - Skylanders Supercharged in Disney Infinity 3.0. Če ju kupiš v škatli, zraven pri obeh dobiš joypad! A kje so mečevalnica Infinity Blade, slovite karte Hearthstone, popularni Ang­ry Birds (prisoten je le dirkaški odvrtek Go), globlji strategiji XCOM in FTL, kinematografični Walking Dead, razvpita ugankarica Monument Valley in, hm, Minecraft? Kratkomalo je odsoten krepek del cvetobera jabolčne ponudbe, kaj šele, da bi apple TV k njej doprinesel. Za nameček trgovina nima demo verzij, kar je ob cenah, ki se običajno gibljejo okrog petaka in znajo zrasti do desetaka, bedno. Še videov pogosto ni zraven in manjkajo jagodni uredniški izbori, kot jih imata iphone in ipad.

S spleta si je moč potegniti karaoke, za katere nucaš iphone, ali neinteraktivni tečaj fitnesa, kjer te suhice učijo, kako s petimi minutami švica postati take kot one. Ampak piti moraš samo limonin sok!

"Prid, pa ajfon prnes!"
Prav tako nisem zapazil špilov, ki bi iphone ali ipad uporabljali kot drugi zaslon, recimo za zemljevid, inventar, kamero. Čemu ni takih naprednosti? Menim, da zato, ker v mobilnem igralstvu kraljujejo simpl igričke, kompleksnejše pa so skoraj vedno le predelave z računalnika in sobnih konzol oziroma se tam navdahnejo inferiorni kloni. Taka sta Afterpulse, ki bi rad bil Call of Duty, a ni, in Beach Buggy Racing, ki caplja za Mario Kartom. Apple TV to neprijetno resnico docela razgali.
Je pa moč iphone ali včasih ipad uporabiti kot podporno napravo. Fon zaprežeš kot dodatni mahalnik za Happy Tennis, čeprav tu še zdaleč ni izkoriščen, ekstra kontrolnik za kviz SongPop, mikrofon za Sing Karaoke (očitno se v ta namen ne da ponucati dveh mikrofonov v daljincu) in roko za lučanje krogel v lahkotni športščini Bowling Central. Ta ob zrcaljenju slike čez apple TV nadzor z zaslona prenese na žiroskope v mobilniku. No, najbolj domiseln je dru­žab­ni špil Sketchparty TV, kjer se zaslon ipada ali iphona prelevi v risalno tablico; nekdo začne risati in ostali skušajo iz slike na televizorju uganiti, kaj ima v mislih. Fino, je pa res, da za tako zabavo potrebuješ ostale jabolčne naprave.
Ne povsem eko
Estetika je pri apple TVju četrte generacije na nivoju, daljinec inovativen, namen jasen in vse deluje, kot se za znamko spodobi. Naj poslušaš glasbo, streamaš filme, gledaš fotke ali nabijaš igr(ic)e. Daleč od tega, da s slednjimi ne bi mogel zabavati sebe, družbe ali ot­rok, naj poženeš Skylanderje, karaoke ali ugibanje risb. Toda izdelek pri ceni 179 evrov, kolikor pri nas stane verzija z 32 GB špajze, in 229 apoenih za 64 giga nudi premalo dodane vrednosti v igralnem smis­­lu. V vlogi medijskega predvajalnika pa mu minimalizem škodi, vsaj v naših koncih. V tem trenutku se popcornu in playstationu ni treba bati za mesto v dnevni sobi.

Kavčno jabolko objavljeno: Joker 272
marec 2016