Revija Joker - Siromakov VR po slovensko

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Siromakov VR po slovensko
Siromakov VR po slovensko
...
Z glavo opletajoči, roke stegujoči LordFebo si skozi kartonsko zgibanko prostorsko ogleda ribe, planete in još­ke. A to je le del zgodbe, ki je tokrat slovenska.

Karton ni tipičen visokotehnološki material, pa vendar je prav iz njega izdelan najbolj razširjen primerek jutrišnje tehnologije. Cikam seveda na Google cardboard, sestavljiv kartonski pripomoček, ki ponuja prvi skok v navidezno resničnost. Potreben je le sodoben telefon in namenski program, ki dogajanje razdeli vsakemu očesu posebej. Idejo sta v pros­tem času razvila francoska Googlova inženirja, platforma pa se je prijela do te mere, da so ljudje v poldrugem letu pokupili več kot pet milijonov kukal. To predstavlja največjo bazo navidezne res­­ničnosti sploh. Pri tem je variant čuda, od poceni osnovnih, ki si jih z roko držiš na nosu, do plas­tič­nih z boljšo optiko in elastičnim trakom. Na spis­ku je poslej tudi v Sloveniji zasnovan in izdelan model viarbox od istoimenskega celjskega za­gonskega podjetja. 

Slovenski VR je kartonko v pravem pomenu besede. To sicer pomeni krajšo življenjsko dobo napram plastičnim ohišjem, toda te reči itak nimajo dolgoročnega poslanstva. Poleg tega je viarbox domiselno načrtovan in kakovostno izveden, zato kljub sestavi-sam videzu odlično koristi svojemu poskusnemu, priložnostnemu namenu. Za spoje uporablja ježke in ne gumic kot najbolj cenene izvedenke, ima okoliglavni trak in tam, kjer se dotika nosu ter čela, je guma. V primerjavi s kitajsko robo za groš je optika prav tako opazno boljša, zelo všečna pa je še rešitev potrjevanja. Referenčni Googlov model se je zanašal na enostavno mag­netno stikalo, ki funkcionira prek mobilnikovega kompasa. A to tipalo je pri telefonih na različnih mestih, zato je moralo veliko uporabnikov izvleči aparat in pritisniti na zaslon. Viarbox pa ima na obeh stranicah luknjo, v katero vtakneš prst in, mižeč na eno oko, potrdiš ikonico. Čuje se precej partizansko, vendar deluje. Na srečo večina aplikacij uporablja samopotrjevanje, če se na ikonici s pogledom zadržiš par sekund.

Slovenski viarbox je eden najboljših VR-kartonov. Škoda, da se ga ne da kupiti v nobeni otip­ljivi tr­go­vini, kjer, če že, raje prodajajo kitajske modele.

Primerjave z Oculusovim ali HTCjevim naglavnikom kajpakda ni in tudi Samsungov gear VR je zaradi tesnenja svetlobe, širšega vidnega polja in ponudbe vsebin znatno boljša oprema. Vseeno občutek s cardboardom oziroma viarboxom sploh ni zanič, le nekam ozkokoten. Na telefonu iz leta 2014 s full HD ekranom je stereoskopska slika jas­na in gledanje naokoli dovolj gladko, slabost in glavobol pa sem zaznal le v simulaciji padanja Caaaaardboard! Edini minus sistema je nenavdu­šu­joča ponudba softvera. Med stotinami aplikacij za Android in desetinami za iOS je namreč večina zastonjskih brezveznosti ali v najboljšem primeru demonstracijskih eksperimentov za par minutk. Sem sodijo številni rollercoasterji, vesoljska in podvodna lebdenja, primitivne srhljivke ter omejeni turis­tični ogledi. Med igrami je nekaj vesoljščin z ob­ra­čanjem glave in avtomatskim streljanjem, omem­be vreden pa se mi zdi edine Proton Pulse, VR-ina­čica klatenja ceglov. Googlov doprinos so obkro­žu­joči videoposnetki na YouTubu, možnost ustvarjanja lastnih sferičnih podob, Street View in koš­ček Eartha, kjer letiš nad določenimi mesti.
Kakšne zmagovalne izkušnje, ki bi 'prodajala' sis­tem, sploh ni. Še največkrat sem ljudem zavrtel filmček Evolution of Verse. Pojma nimam, čemu kljub milijonom opreme ni več prepričljivejših ap­likacij. Recimo reklamnih, kakršna je na gearu VR animacija Avengerjev za film o Ultronu. Tudi Temp­le Run VR, sicer igro, od katere kozlaš, ter mnoge preprostejše naslove s Samsungove platforme bi komot izdelali še za druge telefone. Res pa je, da takale priprava v nobenem primeru ne bi bila za dolgotrajno igranje oziroma uporabo, marveč je bolj kot ne poceni preizkusna igrača za tehnologijo, ki nam trka na duri. Ker zaresne VR-čelade zaradi draginje še zlepa ne bodo prišle med nas, navidezno resničnost pa se splača spremljati od zore, bi moral takole kartonasto inštalacijo do­ži­veti vsak tehnološki navdušenec. Viarbox stane vsega 17 evrov, pri čemer ga je možno dobiti za dve velikosti. Telefona, ne glave. (Ko zadevo zapo­seduješ, ne pozabi v iskalnik vpisati 'VR porn'!)

VR-nucnikov za cardboard ne manjka, le nadmoč­nih ni. Tole je InMind, kjer po možganih samodejno streljaš okvarjene nevrone. V redu za demo.

Siromakov VR po slovensko objavljeno: Joker 272
marec 2016

poglavja članka:

Uvod

Par VR-zrn od Slovenca