Revija Joker - Novi vek neresnične resničnosti

ČLANKI
stranka » članki » testisi » Novi vek neresnične resničnosti
...
Dobrih dvajset let je minilo, kar je LordFebo v svojem domu s šlemom na glavi zadnjič oponašal Stevieja Wonderja. Herci in piksli so se odtlej namnožili, možnosti so obilnejše in navideznost še resničnejša. Smo potemtakem na pragu revolucije v dojemanju digitalnih svetov? Prihajajo tovrstni okularji v vsak dom?

VR je sicer raztegljiv pojem, vendar v te­melju pomeni nadgrajen način do­življanja umetnega sveta. Tak, pri katerem dogajanja ne opazujemo skozi okno, marveč smo z varanjem čutil neposredno v njem. V prvi vrsti to zahteva tridimenzionalno sliko, ki zasede celotno vidno polje, in obkrožujoč zvok. A stereo vid in sluh sama po sebi nista dovolj, zato naglavni prikazovalniki filmov in staro igračkasto ku­kalo 3D-diapozitivov view-master niso VR. Obvezno je še najmanj dinamično spreminjanje pogleda glede na obračanje glave, torej mora sistem posedovati ustrezne senzorje (na)gibanja. Do sem sežejo aktualne variante za mobilnike, medtem ko prava navidezna realnost nastopi šele s prostors­kim premikanjem in z verodostojno, karseda 'roč­no' interakcijo. Ne z joypadom, marveč z namens­kimi igratorji, če ne kar s prostimi rokami. Po letih napovedi je taka oprema naposled na voljo. 
To 'naslednjo veliko reč', kakor radi pravimo obetavnim tehnološkim premikom, smo pričakovali, odkar je Palmer Luckey leta 2012 predstavil svojo vizijo prihodnosti, oculus rift. Za sodobno VR-čelado je od javnosti nažical poltretji milijon dolarjev in na svojo stran pridobil eminenco Johna Carmacka. Tehnologija je počasi zorela, oblikovala se je vsebina in sčasoma so se VR-maniji pridružila še druga velika imena. Firmo Oculus je kupil Facebook in Valve je šel v pakt s tajvanskim HTCjem. Spotoma smo za hec preizkusili Googlov kartonko in se kan­ček bolj resno poigrali s Samsungovim gearom VR. Toda mobilniške priprave so kljub brezžični ergonomiji podhranjene in omejene. Najbolj verna onostranstva nam lahko pričarajo le najhitrejši grafični procesorji, zato bo vrhunec izkušnje vselej PC-re­ši­tev. Drugi vek virtual realityja je tako zares spočela šele nedavna splovitev rifta in viva.

Film The Lawnmower Man (1992) oziroma po naše Kosec je spodbudil prvo generacijo VRa. Zgodba, ki pravzaprav nima ničesar skupnega z istoimens­ko štorijo Stephena Kinga, govori o tepčku, ki ga eksperimentanje z navidezno resničnostjo naredi superpametnega, telekinetičnega in na kraju kar digitalnega. Najbolj zapomnljiv je bil virtualni seks!

Novi vek neresnične resničnosti objavljeno: Joker 276
julij 2016