Čeprav se obe črni vdovi osredotočata na igranje, se njuna najočitnejša posebnost dotika splošnega pisanja z računalnikom. Obe namreč uporabljata tako imenovane mehanske tipke. Za knofe so skozi zgodovino razvili vrsto mehanizmov in zgolj eden od njih je membranski, ki je najbolj razširjen in bržda ždi tudi v vaši trenutni tastaturi. Pri njem tipka sedi na gumijasti opni, podobno kot tiste v televizijskem daljincu. Mehanski sistem pa ima kovinske vzmeti. Razlika med njima je v hodu tipke in občutku pri dotiku. Pri membranskem pristopu moramo tipko pritisniti do konca, pri mehanskem pa je 'klik' že na sredini potovanja nav­zdol, zato njegovi privrženci trdijo, da manj utruja pr­ste. Popularni stereotip pravi, da se je po preizkusu mehanske tipkovnice težko vrniti na membransko, dočim njihovo značilno klikanje, podobno starim izdelkom iz osemdesetih, zanesenjake spravlja v dobro voljo bolj od muzike Pink Floydov.

Zglajena površina je pika na i lepemu dizajnu črnih vdov, se pa rada umaže. Isto velja za tipke. Mimogrede, embalaža ima na kraju smernih knofov luknjo, zato raje vzemite škatlo z zadnjega dela police.

Vdovi uporabljata uveljavljene Cherryjeve tipke MX blue s hodom štirih milimetrov in zaznavanjem signala na polovici. Kot pri vseh mehanskih tipkovnicah gre za visoke knofe in ne ploske kot pri laptopih. Podo­ba je elegantno oglata, izdelava pa čvrsta in robustna – z dobrim kilogramom in pol sta obe tastaturi kar masivni. Pri daljših tipkah razen preslednice je čutiti nekaj upogibanja, velja pa omeniti, da spričo ameriškega izvora ultimativka uporablja enovrstični enter, medtem ko je osnovna verzija evropeizirana z velikim. Razporeditev knofov je klasična, edinole na levem robu ždi pet dodatnih za makre.
Ti so prvi indic špilavne narave obeh izdelkov. Z elegantnim in hitrim vmesnikom jim je moč določiti zaporedja ukazov, ki jih nato spravimo v do deset profilov. Enako lahko napravimo tudi s katerokoli drugo tipko, le da s tem žrtvujemo njeno siceršnjo namembnost. S hitro kombinacijo preskočimo v 'game mode', igralski način, ki izklopi okenske tipke, da jih ne sprožimo po pomoti. Tipkulji ne premoreta n-key roll­overja, povsem direktnega zaznavanja pritiskov, s čimer bi v teoriji lahko držali vse tipke naenkrat. Namesto tega Razer uporablja lastno matriko stiskov, ki je dobro prebavljala vse kombinacije hkratnih pritis­kov razen ene – ni razumela treh smernih tipk naenkrat.
Raba mehanske tipkovnice je v primerjavi z membran­sko samosvoja izkušnja, z mehkimi, a zanesljivimi pritiski. Kljub temu ni moč zatrditi, da bo očarala vsakogar, saj nekaterim bolj ležijo nizke tipke. Za nameček Cherryjevi knofi MX blue glasno klikajo, zato to ni naprava za v študijsko učilnico. Tudi glede koristi za igranje so mnenja še deljena. Po eni plati je vsak klik natančnejši; več korejskih profesionalcev recimo igra z mehanskimi klofali in ker tam šteje gola funkcionalnost, je že nekaj na tem. A po drugi strani mehanskost zahteva dobro koncentracijo, saj lahko v nasprotnem kaj pritisnemo po pomoti.
Osnovna inačica blackwidow je dober igralski izdelek in stane 80 evrov, s čimer gre za eno cenejših mehanskih tipkovnic. Blackwidow ultimate k omenjenemu pridoda vrata USB 2.0, izhoda za slušalke in mikrofon ter osvetlitev tipk. Ta je v modro-vijolični barvi, nas­tav­­ljiva v petih jakostih. Ultimate vas bo prišla 125 evrov, kar je spričo tako uborne nadgradnje glede na osnovo preveč. Nak, farbe tipk ne poplesujejo ali utripljejo. Ultimata zato ne morem priporočiti, osnovko pa rade volje.