Revija Joker - Slovenska VR-lastovka

ČLANKI
stranka » članki » oznanila » Slovenska VR-lastovka
Slovenska VR-lastovka
...
Sneti si na glavo povezne čeber za navidezno resničnost in se telovadno izmika izstrelkom po obronkih čisto nove, čisto slovenske igre ShowdownVR.

Kdo bi vedel, ali bodo čelade za virtualno realnost dejansko spremenile obraz elektronskega igranja ali pa bo šlo za še eno modno muho. So pa te naprave nedvomno medijsko vroča roba in pretežno neraziskana dežela, kamor se hrabro podajajo nadebudni pionirji. Mednje sodijo trije mladi, podjetni Slovenci iz Laškega, ki so ustanovili podjetje Frontseat Studio in se nakanili udejanjiti prvoosebno akcijado ShowdownVR za prikazovalnike, kakršna sta oculus rift in HTC vive. Nejc Lešek, Rok Sajovic in Matjaž Borič so sicer še daleč od zastavljenega cilja, saj za projekt šele zbirajo solde. Ti se bodo natekli iz zasebnih virov in načrtovane kampanje na Kickstarterju, ki bo štartala 23. oktobra. Vendar je njihova smelost hvalevredna in nemara se izcimi atraktivna razturačina.

Tak si med igranjem VR-špilov – odrezan od dejanske realnosti. Opazovalci na teveju vidijo razdeljeno sliko, ki jo čelada sestavi v globinsko.

Globinski pinjav
Kratek demo mi je dal občutek za temelje špila, ki bo morda nosil letnico 2016. Ko sem si nadel kacigo rift, sem se v pogledu iz lastnih oči prebudil v neznani situaciji – sam in na prepihu sredi morja. Ne srednjeveškega z gusarji in triglavimi opicami, marveč sanjsko-futurističnega, z vulkanom v daljavi in kovinskimi plovili na gladini. Nisem se mogel nikamor odpraviti, le obračati pogled. Preden sem se ovedel, že so začeli iz sovražnih čolnov proti meni frčati izstrelki. Ogibal sem se jim zgolj s premikanjem betice in zgornjega dela trupa, saj rift zaznava tovrstno gibanje in ga preslikava v 3D-prostor. Občutek, ko me je dotični obdal, je bil povsem naraven in v okoljski temi sem se z žarečim globinskim prizorom pred očmi res po­ču­til, kot da me naskakujejo barke. Ta postavitev sredi dogajanja je adut virtualne realnosti, ki odreže zunanje dražljaje in te sceloma prestavi v navideznost. Showdown bi bil na monitorju navaden špil, z riftom pa je preskočil na naslednjo stopnjo. Za loče­ni kontrolnik ni bilo treba poprijeti, dasi je podpora Oculusovima pali­či­cama načrtovana. V kaki minuti se je name zgrnilo vse več projektilov, dokler me niso ugonobili. Snel sem si čelado in zamežikal v jesensko svetlobo.

Morje je v demu valovilo, najbolj infarktni trenutek pa je bil skok velikanskega morskega sesalca čez nebo. V tem sem zaznal okruške šuterjev, kot je Child of Eden.

To je to? Je. Aktualna oblika Showdowna je bolj kot ne tehnološki demo, s katerim so se Frontseatovci udeležili sejma Gamescom. Z njim skušajo navdu-ši­ti publiko in napaberkovati podporo vlagateljev ter proizvajalcev hardvera. Bojda jim gre kar dobro, med drugim so pritegnili pozornost Nvidie. Tudi zato, ker je Showdown dojemljiv in ga lahko igra vsak­do. Po drugi strani kani izdelek posedovati hardcore globino. Vdelati nameravajo različne težavnosti in točkovanje po zgledu vesoljskih šuterjev.
Takisto kani biti prisotna zgodba, ki se bo vrtela ok­rog vračanja spomina in prepoznavanja fantazijske de­žele. Za nameček naj bi v končni inačici ne bili prikovani na mesto, temveč se bomo normalno gibali, poleg izmikanja izstrelkom še sami rešetali ter vseskozi iskali pot naprej. Laščani takisto omenjajo dosti vrst sov­ražnikov, šefe, frpjski razvoj lika in večigralstvo. Dotično naj bi bilo tako sodelovalno kot tekmovalno: v prvi varianti bodo od dva do štirje igralci druž­no tavali okoli, se bojevali in iskali izhod, v drugi se bodo obstreljevali.

Okolica naj bi segala od v demu videne morske prek notranjosti ognjenika do prehodov v čisti temi. Bo mogoče pri tem pred sabo v navidezni roki držati baklo?

Nežni frfot
Da je ShowdownVR prvooseben, arkaden in hitro privlačen, ni čudno. Najljubši žanr dizajnerja igre Boriča so prav fpsji, med katerimi na visoko mesto daje klasiko Unreal Tournament. Sajovic se spozna na podjetništvo in videoprodukcijo, medtem ko je Lešek programer samouk, ki skrbi za tehnološko plat. Ta ni kar tako, saj je Showdown izdelan v pogonu Unreal 4 in vključuje sodobne tehnologije, kot sta DirectX 12 in Nvidijin sistem Gameworks. Predvsem Nejc se spopada s končni stranki neznanimi težavami, kot je dejstvo, da je produkcija VR-iger v primerjavi z običajnimi zahtevnejša. Predvsem zato, ker morajo izdelki, kot je Showdown, teči pri stalni frekvenci, ker je treba prizore izrisovati v višji loč­lji­vosti od zaslonske in ker mora biti prisotno kar najboljše glajenje robov, saj v navidezni prostor strmiš iz neposredne bližine. Poudarek na gladkosti pomeni nekoliko grob videz na fotografijah, kar utegne pri kom izzvati zgražanje, vendar v gibanju in potopitvi v VR-deželo na to pretežno pozabiš.
Kaj bo iz Showdowna, v tem trenutku ne vedo niti sami avtorji, ki si želijo prodreti v razvoj velikih iger in ustvariti srednje veliko podjetje. Lahko, da bo šlo še za enega iz množice špilov, ki med razvojem propadejo oziroma se v končni fazi izkažejo za slabo naložbo – ali za privlačno odličnico, ki bo eden od razlogov za nakup navideznostne čelade. Sam sem previdno optimističen, vsekakor pa ponosen, da nekaj takega nastaja v Sloveniji kot plod domače pameti. Naša scena se opazno razvija.

Slovenska VR-lastovka objavljeno: Joker 267
oktober 2015