Revija Joker - Duh v kiberleščerbi

ČLANKI
stranka » članki » oznanila » Duh v kiberleščerbi
...
Ghost in the Shell je eden bolj znanih naslovov iz japonskih stripov in risank. Od spomladi naprej se bo glas o njem razširil še dlje, saj na platna prihaja film s Scarlett Johansson. Nestrpno ga pričakuje Sneti.

Ker je človeška vrsta usmerjena v iztrebljanje konkurence in potem še same sebe, je po mojem edina varianta njenega preživetja spo­jitev s strojem, naj bo to hidravlično telo ali ra­ču­nalniški možgani. S tem bi morebiti lahko umirili zverinske gene in podaljšali življenjsko dobo, ne da poginemo ravno tedaj, ko nam zadeve postanejo približno jasne. A taka naveza prinaša svojstvene težave, ki jih že lep čas raziskuje kiberpankovska medijska franšiza Duh v školjki. Začela je leta 1989 v obliki mange in se razširila v obliko več risa­nih filmov ter nadaljevank. Marca pa bodo onkraj luže začeli sukati visokoproračunsko hollywoodsko produkcijo, nad katero je roko sprva držal Disney, a jo bo v kina dostavil Paramount. Ta je z zadnjim Star Trekom ustvaril odličen žurerski film, toda GitS bo po tonu mnogo resnejši in bo imel žalostno, zatravmirano junakinjo. To je bolj v skladu s kultnim animejem iz 1995 kot s stripi, kjer je dečva vedrejša, zbija šale in trpinči sodelavce.

Scarlett je nežnejša kot večina upodobitev Majorke, ki ima navadno ostre poteze in nekoliko moški ksiht. Vendar se je že izkazala kot molčeč alien (Pod kožo) in računalniški glas (Ona).

OstržŽki in ostali 
Ne glede na pojavno obliko Ghost in the Shella, ki je bil deležen nekaj neodmevnih predelav v videoigre, je obi­čaj­no pod žarometi mladenka Motoko Kusanagi z nadimkom The Major. Je članica skrivnega oddelka za boj proti kibernetskemu kriminalu, ki ima koncem tridesetih let tega stoletja v izmišljeni azijski metropoli New Port City obilo dela. Človeštvo povezuje nadgrajena inačica interneta, po katerem se ne pretakajo le video, slike in besedilo, marveč tudi vtisi in občutja. Vendar je treba ljudem za priklop vanj možgane vsaj nekoliko spremeniti z vsadki, kar jih naredi ranljive za vdore hekerjev. Eden takih je glavni antagonist prvotnega filma, skrivnostni Lutkar aka Puppet Master, ki osebe daljinsko spreminja v orodja svoje volje. Japonska vlada nad tem ni navdušena in nadenj pošlje Kusanagino enoto, ki pa naleti na veliko več kot na mozoljastega najstnika. Med drugim na pajkast bojni tank, s katerim ima Majorka epsko bitko –  in na globoka vprašanja, ki so skupna celotnemu nizu. 

'Public Security Section 9' je skupina specialcev, ki preganja kiberteroriste. Njen šef ni Majorka, temveč Daisuke Aramaki, v filmu Takeshi Kitano.

GitS kljub obilici akcijskih prizorov ni praznoglavo obhajanje futurističnega rešetanja. Skozi dogodke v prvotni mangi in filmu, nadaljevanju Innocence, seriji Stand Alone Complex, vizuelni obnovljenki 2.0 in reimaginingu Arise se v prvi vrsti sprašuje, kaj pomeni biti človek. 'Ghost' je namreč izraz za zavest, ki je tis­to, po čemer se prava oseba loči robotov. Ključ­na te­žava nastane pri kiborgih, kot je Majorka. So to še ljudje ali je 'duh' pri implantantih ali prestavitvi možganov v umetno telo izpuhtel? In seveda je tu vprašanje, kdaj povsem artificielna pamet sama razvije zavest, kar je v pr­vem filmu povezano z Lutkarjem. Korelacije z Blade Runnerjem in serijo Westworld so na dlani, le da GitS mrežo vrže še širše. Analizira družbo, rovari po psihologiji, ukvarja se s filozofijo, nakar vse to ovije v zloš­če­no risano izvedbo s stilistično izpiljenimi st­relskimi obračuni, avtomobilskimi pregoni in zgodbenimi zasuki. 

Lani so zagnali GitS Online: First Assault, brezplačno moštveno streljanko, ki jo najdeš na Steamu. V njej si člani odreda na dokaj majhnih stopnjah delijo sposobnosti.

Kiborgarske dileme
Ghostova tapiserija je kljub temu, da izvirni avtor Masamune Shirow že davno nima več nadzora nad njo, bogata, odrasla in mnogoplastna. Posamični liki imajo gromozanske življenjepise, ki se filigransko vklapljajo v širšo sliko. Zanimivo bo torej videti, kako bodo prigode Majorke, njenega prav tako kiborškega kolega Batoua in ostalih pozitivcev ter negativcev izpadle ob pogledu skozi optiko holly­wood­s­­ke ZF-akcijade z nabreklim proračunom. (Za primerjavo: celoten izvirni risani film je stal pet milijonov dolarjev, medtem ko je zgolj Scarlett prejela dva­krat toliko.) Fantastično sestavljeni, z noro dob­rim remiksom komada Enjoy the Silence podloženi trailer daje vedeti, da z izvedbeno platjo ne bo težav. Prizori, ko srhljive kibernetske gejše kradejo goste, Majorka pa se odriva od sten, strelja barabe in jih tepe iz zavetja termooptične kamuflaže, so izvrstni. Pika prileti na i, ko se pojavi japanski režiser po­šev­ni­ca igralec Takeshi Kitano, ki si je sloves zgradil z ultranasilnimi mafijskimi filmi. 

Prikolica za h'woodski film GitS pove, da je Majorka prvi kiborg svoje vrste, zato ni nepremagljiva. Kako pa je z izpopolnjenimi modeli in roboti?

Nagota v tej seriji ni nobena posebnost, tudi zato ne, ker je risar Shirow mahnjen na erotične stripe. Ni pa sama sebi namen ali profana.

Glede vsebine so se čistuni sicer že zgrozili, češ, da krši kanon, vendar GitS nima absolutistično zapovedane lore. Bolj kot se odmikamo od mange, več je sprememb, prilagoditev in resetov, tako da umetniška svoboda zahodnega projekta ni sporna. Takisto ni čudno, da je ime­­la Motoko v izvirniku niplaste prsi in se je več­krat razgalila, v mangi je celo sodelovala v lezbični orgiji, medtem ko Scarlett ostaja brez bradavičk in s plaho lizalno partnerico. Gre pač za ameriško produkcijo in kot vemo, imajo tamkaj raje kri in črevca kot estetsko žensko telo. 
Večjo skrb budi pogled v preteklost projekta, saj si ga kot vroč kostanj podajajo že osem let in je zamenjal kup piscev ter velmož, s Spielbergom na čelu. V zaodrju končne inačice žal naletimo na dokaj zeleno ekipo. Johanca se mi zdi dobra izbira, ker je v kultnem trilerju Under the Skin že dokazala, da zna upodobiti nekoliko nečloveško bitje. A režiser Rupert Sanders ima doslej v malhi le povprečni Snow White and the Huntsman, dočim sta glavna scenarista nagrajena, vendar mlada in neizkušena. Kusanagijeva je bila po hollywoodski verziji nekoč človek, ki so ga s predelavo v kiborga razčlovečili, zdaj pa hoče to spremeniti. Robocopovska premisa in maščevalski kvest proti neznanim gospodarjem sta bolj preprosta od zamotanega prepleta, ki so ga ustvarile japonske inačice. Je poenostavljenost cena, ki jo je treba plačati za to, da bomo GitS uzrli na platnu, v igrani obliki in z resnimi produkcijskimi vrednostmi? Upajmo, da ne! 

Duh v kiberleščerbi objavljeno: Joker 282
januar 2017

okvirčki:

Izbrana vsebina