Revija Joker - CES in avtoavtomobili

ČLANKI
stranka » članki » oznanila » CES in avtoavtomobili
CES in avtoavtomobili
...
Poldrugi mesec po lučkastem sejmu uporabniške elektronike LordFebo strne vtise iz najbolj zanimive hale, tiste z avtomobili. Zaradi njihovega obilja je mar­sikdo dogodek preimenoval v car electronic show.

Lasvegaški šov že več let polnopravno gos­ti avtomobile, ki so čedalje bolj vpleteni v naš digitalni vsakdan. Njihova električnost sploh ni več v ospredju, saj je na prizorišču samoumevna. Ker razstava daljnogleda v prihod­nost, je prav tako privzeta avtonomija. A kljub temu še ni prišlo do demonstracije popolne robotske vožnje po odprtih poteh, torej take brez živega voznika. Vsi proizvajalci prevažajo novinarje po puščavskih cestah v samodejnem načinu, toda vselej je človek za volanom, nekaj zavoljo še nedodelane tehnologije, največ pa spričo zakonov. Opaznega topodročnega premi­ka od lani, celo od prelani zato ni bilo. Samo­parkiranje, sledenje črtam, inteligentno prehitevanje, ustavljanje pred neobičajnimi ovirami, kot je visoka tovorna prikolica – napredek gotovo je, ni pa jasno zaznaven. Sem res firbec, kdaj bomo videli prvi robomobil, ki bo po Stripu prazen slalomiral med prometom, naredil tri krofe in se nato pošrek bočno parkiral. To bi bilo sporočilo za javnost, da je avtonomnost naposled tu. Tako pa pojem ostaja neotip­ljivo v zraku, dočim je slišati različne napovedi, od 'prihodnje leto' do naslednjega desetletja.

Največjo avtomobilistično premiero, e-avto FF 91 frišne firme Faraday, smo popisali prejšnjič. To je tisto družinsko vozilo s 1000 konji, pri katerem so največ poudarjali manj kot trisekundni pos­pe­šek do sto. A vmes so prišle nespodbudne informacije, ki projekt postavljajo pod vpra­šaj. Podjetje zapufano, zapustila ga je ve­či­na ključnih zaposlenih in prednaročil je bilo celih šestdeset! (Tesla je za model 3 v par dneh dobila dvesto tisoč denarnih rezervacij.)

Lasvegaški šov že več let polnopravno gos­ti avtomobile, ki so čedalje bolj vpleteni v naš digitalni vsakdan. Njihova električnost sploh ni več v ospredju, saj je na prizorišču samoumevna. Ker razstava daljnogleda v prihod­nost, je prav tako privzeta avtonomija. A kljub temu še ni prišlo do demonstracije popolne robotske vožnje po odprtih poteh, torej take brez živega voznika. Vsi proizvajalci prevažajo novinarje po puščavskih cestah v samodejnem načinu, toda vselej je človek za volanom, nekaj zavoljo še nedodelane tehnologije, največ pa spričo zakonov. Opaznega topodročnega premi­ka od lani, celo od prelani zato ni bilo. Samo­parkiranje, sledenje črtam, inteligentno prehitevanje, ustavljanje pred neobičajnimi ovirami, kot je visoka tovorna prikolica – napredek gotovo je, ni pa jasno zaznaven. Sem res firbec, kdaj bomo videli prvi robomobil, ki bo po Stripu prazen slalomiral med prometom, naredil tri krofe in se nato pošrek bočno parkiral. To bi bilo sporočilo za javnost, da je avtonomnost naposled tu. Tako pa pojem ostaja neotip­ljivo v zraku, dočim je slišati različne napovedi, od 'prihodnje leto' do naslednjega desetletja. 

BMW svoje upravljanje z gestami oziroma ročnim kriljenjem po zraku, ki smo ga preizkusili in popisali v prestižni sedmici, seli v nižje modele, začenši z letošnjo petico. Prav tako se bogati njihova storitvena platforma Connected, ki bo poslej omogočala celo kupovanje na Amazonu. Mar kar med vožnjo?
Res pa je avtonomija zelo raztegljiva označba, zato pri bahanjih direktorjev nikoli ne veš, ali cikajo zgolj na izdatno avtocestno pomoč ali na popoln prevzem nadzora. Slednje stroka imenuje level 5 in pomeni, da voznik v resnici ne obstaja, le potnik, ki bere, spi ali sprejema / izvaja felacijo. Elon Musk denimo trdi, da so nove tesle s sistemom osmih kamer že hardversko sposobne takega režima. Nemci po drugi strani pravijo, da brez lidarja in lastnih HD-zemljevidov to kratkomalo ni mogo­če. Še ena vizija prihaja z Japonske, kjer Toyota zagovarja komunistično zbiranje podatkov, torej da bo sleherni udeleženec v prometu aktivno prispeval informacije. Večinoma so fabrike pri napovedih previdne, saj ne gre le za hardver, marveč še najmanj za birokratske predpise in zavarovalnice. Le BMW se v navezi z Intelom in izraelskim izdelovalcem senzorjem Mobileyem baha z letnico 2021. Vnovič brez detajlov. Kaj pomaga robot na kolesih, če deluje le na minkenski obvoznici? Pri tem je njihov direktor naduto oznanil, da bo konkurenca “failala”, medtem ko bodo oni “uspeli in zmagali na tekmi”. To je precej slaboumna izjava, kajti avtonomna mobilnost je skupni projekt človeštva, v katerem nihče ne more biti zmagovalec. Je hotel povedati, da bo vožnja v kateremkoli drugem avtu smrtonosna?

Bavarska motorna delavnica je pokazala avtonomno limuzino, kakršnih floto bodo letos testno spustili na nemške, ameriške in izraelske ceste. BMW verjame v komercialni model samodejneža leta 2021. Projektu pravijo i next, njegova zamišljena podoba, ki je na CESu niso pokazali, pa je na sliki zgoraj. Da se bo volan po potrebi zložil in da bo vetrobran en velik HUD, verjamemo. V morfajočo karoserijo pak ne.

Nova potniška doživetja
Ker je navidezna avtonomija pri javnem važenju postala normala, se proizvajalci zdaj bavijo z naslednjo plastjo: skrbjo za potnike. To v prvi vrsti pomeni, kaj bomo počeli medtem, ko nas bo voziček sam od sebe prevažal naokrog. Vsi namreč poudarjajo, kako se nam bo z mobilnostjo naslednjega rodu zvišala kakovost življenja, imeli bomo več časa, stres bo izpuhtel in mavrice se bodo pele čez nebesni svod. Zato so bili predstavljeni mnogi koncepti notranjosti, ki z vrtljivimi, školjkastimi sedeži bolj kot na današnjo podobo spominjajo na futuristično dnev­no sobo. K temu seveda pašejo raznorazni storitveni in osebni servisi. Avto recimo prek kamere prepozna lastnika in sopotnike ter jim samodejno prilagodi sedala. Doma ali na telefonu poslušana muzika oziroma gledan TV-program se brezšivno nadaljuje na poti. Vmesnik je povezan z Amazonovo Alexo, Microsoftovo Cortano in drugimi pomočniki, ki motrijo urnik in sami od sebe vodijo na sestanke, razumejo telefonske pogovore ter sporočila, iz katerih nato svetujejo in predvidevajo, se stalno učijo in so sploh celi pametni. Tak ekosistem kajpakda deluje na zbiranju in hrambi informacij ter življenjskih vzorcev. Početje, ki ga najbolj pripisujemo Googlu, bo torej v naslednji eri tudi v domeni avtomobilarjev.

Takole se avto po Hyundaijevo spoji z domom. Eden drugemu nudita elektriko, vsebine so na voljo na vseh zaslonih, voznik oziroma potnik pa brezšivno postane stanovalec ali obratno. V demonstraciji se človek seli med obema prostoroma kar na lebdečem stolu. Na drugem koncu mesta pa potnika od avta do končnega cilja pripelje miniskuter. Mar ne bi bilo bolje, da bi vizija mobilnosti vključevala tudi noge?

Fiat Chryslerjev enoprostorski prototip Portal z neobi­čaj­ni­mi svetilnimi telesi po vseh stranicah je še en ZF-primer avta. Vrata se odpirajo vsakasebi kot v dvigalu, sedeži so docela modularni, voz sodeluje s pametnim domom in prepozna potnike ter se samodejno poveže z njihovimi mobilniki. Vsakdo ima lasten glasbeni mehurček in notranje kamere za zabavo fotkajo dogajanje. Pravijo, da so koncept razvili milenjici za milenjice, zato so servisi enako pomembni kot vožnja.

Največ tosmerne pozornosti je požela BMWjeva študija Inside Future. To je bila maketa avta kot iz ZF-filma, s poudarkom na notranjosti, kjer je vsak sedež najboljši sedež. Potniška mesta so docela samostojna in prilagodljiva, pri čemer so v vzglavnikih osebni zvočniki, tako da vsakdo posluša lastno muziko, ki ne moti soseda. Masa­ža ledij in fleshlight sta menda vgrajena serijsko. Tako uživanje so označili s krilatico me.time, obstaja pa še socialnejši we.time, ki bo sedla zasukal in omogočal dru­žab­ne igre. Večkrat je bilo omenjeno počutje 'kot doma', kamor prištevajo polico s knjigami in zaplato trave! Oboje sicer izpade hecno, vendar malce otopli sicer zelo steri­l­­no vzdušje. Idej so ob tem nanizali še nemalo, na primer okna z vgrajenimi displeji, ki označijo in opišejo stavbo, ki jo potnik pokaže z roko. No, delovala je samo ena reč, a prav ta je najbolj navdušujoča: holoactive touch. Gre za prikazovalni sistem stekel in zrcal, ki dajejo ob­ču­tek, da ikonice dejansko lebdijo v prostoru. Po njih se pritis­ka dobesedno po zraku, kar zaznavajo kamerice, pri če­mer jih uporabnik – pazi to – v resnici začuti oziroma dobi čutni povratni odziv. Kako to? Zvočnik odda ultrazvoč­ni val, ki zrak vznemiri do te mere, da prst to zazna.

BMWjev holoactive touch je edinstvena neverjetnost. Dis­plej uporablja dim in zrcala, no, le zrcala, da ustvari iluzijo lebdečih komand. A to ni vse. Po njih, torej po zraku, se pritiska s prsti, kar motrijo kamere, nazaj pa pride ob­čutek dotika, ki ga ustvari usmerjen zračni val.

Ko nas bodo avtomobili vozili sami od sebe, bo treba potnike karseda crkljati. Zato BMWjeva maketa bodoče notranjosti vključuje močno kratkočasno podporo: ločena muzika za vsakega, displeji za filme, ki se zaradi konektanosti avta seveda streamajo, in celo knjižna polica. Prednji sedali se lahko zavrtita naokoli, da družba vrže partijo taroka. (Dasi je bolj verjetno, da bo vsak bolščal v lasten zaslonček.)

Trokraka zvezda EQ
Mercedesova mantra za futuro je CASE – connected, autonomous, shared in electric. Pod prvo črko sodi samo­umevna povezanost, s čimer so omogočeni mnogoteri servisi, od odklepanja z uro in upravljanja z mobilnikom do naročanja šopkov ljubicam kar izza volana. Tostran Alp servis ni na voljo in menda ne bo niti letos. Ni namreč vse odvisno od njih, marveč tudi od infrastrukture. Kako naj avto sam od sebe išče razpoložljiva parkirna mesta, če garaža nima nikakršne komunikacije? Glede avtonomnosti so Stuttgartčani pokazali prihajajočo limuzino S, ki bo še bolj samodejno obračala volan kot lanski E. Zanimivo, da v ZDA njihovi avtomobili kasneje težijo, če odmakneš roke z volana, kot v Evropi. Razlog je brčas v pariranju Tesli, katere avtomobili so glede tega mnogo bolj prizanesljivi. S postavko shared cikajo na avtomobilski komunizem, ki smo ga opisali v prejšnji številki. Deimler je navsezadnje operater največje mreže souporabnih vozil na svetu, Car2Go. Electric razlage ne potrebuje, je pa nenavadno, da trikraka zvezda kljub čuda razredom sploh nima električne linije. To več let po BMWjevi družinici 'i' šele naznanjajo s konceptom EQ.

Notranjost EQ zaznamujejo dolg displej, zvočniki v vzglavnikih, belo usnje in odsotnost stikal. Vse naj bi bilo dosegljivo na dotik. Čeprav gumbovje zavda videzu, se po izkušnjah stremenje k zaslonskemu nadzoru v avtu (in še mnogokje, tudi na štedilniku) ne izkaže za posrečeno. Finomehanično ciljanje ikonic in sprehajanje po menijih za nastavitev klime sta precej manj priročna od starošolskega dugmeta!

Notranjost EQ zaznamujejo dolg displej, zvočniki v vzglavnikih, belo usnje in odsotnost stikal. Vse naj bi bilo dosegljivo na dotik. Čeprav gumbovje zavda videzu, se po izkušnjah stremenje k zaslonskemu nadzoru v avtu (in še mnogokje, tudi na štedilniku) ne izkaže za posrečeno. Finomehanično ciljanje ikonic in sprehajanje po menijih za nastavitev klime sta precej manj priročna od starošolskega dugmeta!

Na novi platformi EQ, katere ime pomeni električna inteligenca, bo do 2025 nastalo deset modelov, od mestnih do luksuznih. Med ostalim Vision Van, futuristični dostavnik z droni. Kot prvega so predstavili skoraj dokončno raz­ličico urbanega terenca s sicer pretirano klasično obliko 'bencinskega avta', toda nedvoumnim elektrovidezom. Modre ledice so namreč okrog in ok­rog, ogledala nadomeščajo kamere in kljuke ter brisalci so nevidno skriti. Namembnosti sijočih teles na prednji maski niso razložili, čeprav bi se zdelo zabavn­o, če bi znala kaj več kot le celostno svetiti. V avantgardni kabini prednjači dolg OLED-zaslon, še več modrih sijalk in povsem nov, prečiščen videz skorajda brez analognih kontrol. Avto bo imel prilagodljiv štirikolesni pogon z elektromotorjem na vsaki premi, s skupno močjo 300 ali celo več kilovatov moči ter pospeškom pod pet sekund. Doseg bo realnih 500 kilometrov in baterije se bodo v petih minutah napolnile za stotko. Kdaj, pa niso povedali, a vsekakor ne v tako bližnji prihodnosti. BMW je za i3 potreboval tri leta, za i8 pa kar pet, da se je iz koncepta premaknil v serijsko proizvodnjo. Mercedes že vnaprej pove, da vozilo ob prihodu ne bo avtonomno, zgolj asis­ten­čno. Kakšnih nadmočnih fičrov, kakršne so predstavili predlani s konceptom F 015, pa niso omenili. Recimo projiciranja 'prehoda za pešce' na cesto ali zaslonov v steklu.

Pred meseci smo že omenili Mercedesovo študijo dostavnega kombija Vision Van, ki je celoten logistični center na kolesih. Tu ne gre le za samo vozilo, marveč za avtomatiziran ekosistem. V skladišču robotski viličar naloži palete s paketi, tovorni prostor je docela samodejen, zato je prava pošiljka instantno pri roki, za nameček pa ob privozu v manjši kraj do vrat robo raznosijo droni. Bo to ob desetletju osorej dejansko obstajalo?

CES in avtoavtomobili objavljeno: Joker 283
februar 2017