Revija Joker - Besede iz brade

ČLANKI
stranka » članki » človeki » Besede iz brade
Besede iz brade
...
Eden bolj privlačnih elementov nove Martinove zbirke Vitez iz sedmih kraljestev je slovenski prevod. Sneti opravi krajši pogovor z njegovim avtorjem, serom Boštjanom Piža­mo Stricem­Bedancem iz kranjske plemiške hiše Gorenc. Njihove besede so "Skrijte čtivo in pivo!"

Tistega trenutka se spomnim, kot bi se zgodil vče­raj. Na avtobusu iz prestolnice v vukojebino sem že v tretje začel brati A Game of Thrones in po tis­tem nič manj kot perfektnem uvodnem poglavju, ko nastopaškemu vranu hodci vzamejo mero, me je pre­šinilo. Kaj, če bi jaz to prevedel?! Kar čutil sem, kako besede letijo vkup, kako slovenščina nadomešča Martinovo izpiljeno anglosaško prozo, kako razsvetljene podalpske množice požirajo to remekdelo. Oh, vznemirjenje! Ah, gradovi v oblakih!
Seveda nisem imel pojma, v kaj bi se s čim takim spustil, itak pa so bogovi besede hoteli drugače. Povest je v podalpski rek nazadnje uspešno prestavil moj poleg Gandalfa najljubši bradač, multipraktični Boštjan Gorenc, ki mu ni tuje marsikako pod­roč­je. Rapal je, študiral in učil angleščino, urednikoval in pisateljeval. Trenutno največ prevaja in zabava gmajno s komičnimi nastopi, med drugim z lastno predstavo 50 odtenkov njive, kjer pove, da lahko dobro bičanje zraste le iz krepkega semena. Ali nekaj takega. Kljub pogostemu odrskemu udejstvovanju, Facebooku, tvitanju in kulturno-antropološki poddaji Glave, pa je še vedno našel čas za kakovosten prevod zbirke treh novih Martinovih zgodb v svetu Pesem ledu in ognja. O tem zdajle spregovoriva, bralec pa naj okuša pšenično germansko in kremasto belgijsko pivo, ki sta nama podmazovala jezika.

Niz Pesem ledu in ognja vse bolj zaznamuje besedišče z žlahtno patino, kar višek doseže v odvrtku Vitezu. Knjiga je naphana s babiško starikavimi, imenitno in srednjeveško zvenečimi izrazi, ki so mlajšim že povsem izginili iz ušes – intarzija (okrasni vložek), kamižola (oprijet kratek moški suk­njič), oberoč (z obema rokama), škarnik (tram ostrešja) in tako dalje. Kje jih stakneš?
Najprej pomaga, da prebiram stare knjige in časnike, med drugim z enega svojih najljubših spletišč Dlib.si. Potem pa iščem po raznih virih. Nekaj doprinese Slovar slovenskega knjižnega jezika, nekaj slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika iz zadnjega desetletja 19. stoletja, sloveč kot “zlata knjiga slovenskega besedja in slovenističnega slovaropisja.” V njem z dvojnim iskanjem najdem kake staroverske besede, ki izpadejo nadvse primerno. Tu je tudi Enciklopedija orožja, kjer so imena za različne meče in sablje, ter slikanice za otroke, kjer so naslikani deli viteških oklepov. Ni pa enotnega slovarja srednjeveškega izrazja, obstaja le Besedje slovenščine 16. stoletja, kjer so besede naš­te­te. Drugače terminologije nimamo poenotene, zato sem se moral odločati med različnimi viri.

Kakšna sta prevajalski postopek in kotiček?
Ko sem prevajal prvega Martina, sem še nosil knjige iz knjižnic in čitalnic, lastil pa sem si beden majhen monitor z razmerjem stranic 4 : 3. Kupil sem ga od nekega Sergeja Hvale v Grosuplju, ki me je seveda nategnil. Prasec. To se je na srečo spremenilo in na moji delovni mizi sta zdaj dva 24-palčna monitorja. Na levem imam odprt brskalnik s spletnimi slovarji, glosarji in wikiji, na desnem Wordov dokument s prevodom, Oxfordov angleško-angleški slovar (OED) in male ASPjeve slovarje. Izvirno besedilo je spodaj na stojalu za knjige, saj imam vedno skopiran ali ekološko dvostransko natisnjen tekst. S papirja prevajam tudi zato, da lahko zapišem opombo. Če­prav tega še nisem sto­ril. Redno ažuriranih glosarjev vsega nimam, ker nisem najbolj organiziran. Izrazje si zapisujem, medtem ko mi imena manjkajo. Ko pride kako na vrsto, pogledam v prej­šnjo knjigo, tudi zato, ker tako vidim sobesedilo in se spomnim delov zgodbe. Itak najprej v vsaki prevedem tiste zadnje strani, kjer so zbrane plemiške hiše in osebe.

Se ti zdi, da je Vitezovo besedišče v pri­merjavi z izvirnikom celo nekoliko preveč arhaično, tako da se originalni ton po­nekje malce izgubi?
Veš, s tem je tako, da ton besedila ustvarjajo različne stvari. Martin ga recimo z raznimi vljudnostnimi frazami in drugimi rešitvami, ki v slovenščini ne delujejo. Zato to nemara nadomestim drugod. Nočem pa 'lajšati' prevoda in vstavljati bolj 'normalnih' besed, da bi bilo lažje za čitavca.

Kateri so tvoji recimo temu prevajalski zgledi?
Gor smo seveda rasli z Alojzem Kodretom in njegovo obdelavo Adamsovega Štoparskega vodnika po galaksiji. Nato je tu Aleš Berger s Queneaujevimi Vajami v slogu, za mlajšo generacijo pa Ana Barič Moder s takisto Queneaujevimi Modrimi cvetkami in Dahlom. Kajpak ne moreva mimo Branka Gradišnika, pri katerem bom šel proti javnemu mnenju in kot njegovo najboljše delo označil Alana Forda, ki ga je genialno prevedel. Na nekaterih mestih bolje kot Nenad Brixy, le da smo pač njega vajeni. Gospoda Gradišnik in Moder imata nepredstavljivo bogat besedni zaklad, pri čemer sta vse to hranila v glavah. Je pa tu treba povedati, da so včasih delali predvsem na prevajanju pomena, pri čemer se je izgubljal slog. Če vse prevedeš v nekem visokem jezikovnem registru, se to izgubi, ampak taka je bila jezikovna politika po drugi svetovni vojni. Oče Huckleberryja Finna v originalu govori docela kmetavzarsko, v slovenskem prevodu pa je slišati, kot da ima dva doktorata.

Ko sva že pri Gradišniku, kakšna je zgodba o tem, da ene od knjig v nizi Pesem ledu in ognja nisi prevedel ti, marveč on?
Res je, tedaj je vskočil dežurni vskakovalec Branko. Enostavno mi je zmanjkalo časa, saj sem pri Mladinski knjigi nastopil uredniško službo, ki je terjala svoje. Z Gradišnikom sem bil usklajen in je ohranil skoraj vse moje prevodne rešitve, le nekaj jih je zamenjal, recimo Vršac v sedlu namesto moje Gore, ki jezdi. Te sem potem sprejel za naprej, tako da vse štima. Mogoče bi danes vzel kar Goro v sedlu, ki bi bil kot Jack Nicholson med vitezi.

Ti je avtor pri prevodu kaj pomagal ali si bil prepuščen samemu sebi? Za nekatere vem, da so tako prijazni.
Nič. Martin ne nudi pomoči, niti mu jaz nočem utrujati po e-pošti z malenkostmi. Bi bil še kriv, da bodo Zmajčki prišli dve leti kasneje. Tako ali tako je Martin na internetu dodobra obdelan, od wikijev prek forumskih debat do spletišča Westeros.org. Tu najdem družinska drevesa z odgovori na kočljivosti, kot je stavek “He rode into battle with his sons,” pri katerem ne veš, ali sta bila to dva sinova ali več njih. Ko sem pisatelja o tem baral v živo med obiskom v Sloveniji, je rekel, da naj kar napišem v množini, bodo pa v slovenščini ti junaki bolj plodni.

Kakšna je potemtakem uredniška vloga?
Zna biti velika. Osebno imam srečo tako z urejanjem kot lekturo. Sploh pri zadnjih dveh knjigah in pri teh kratkih zgodbah, kjer sem imel isto lektorico. Ta sama predlaga kako starinsko besedo, na primer colnar za carinika. Dobro je, da je uredniška oseba del tega sveta, da ne uleti kar od nekje za krajši čas, ampak pozna like, zgodbo, izrazoslovje. Tako mi lahko pomaga.

Se da od knjižnega prevajanja živeti?
Sem starving artist, stari. Starving artist.

Besede iz brade objavljeno: Joker 254
september 2014