Revija Joker - Konec wiitalnosti

ČLANKI
stranka » članki » anali » Konec wiitalnosti

Za vsakogar nekaj
Posledice mantre 'enostavno kot pasulj' so bile daljnosežne, kajti prodajalci v trgovinah so lahko v nakup wiija prepričali ljudi, ki xboxa, playstationa in raču­nal­nika ne bi niti povohali. Nobeno naključje ni, da je konzolo spremljal paket športnih miniiger Wii Sports, kjer si na izi tenisaril, golfaril in bejzbolaril. Prijetna večerna druženja s prijatelji, kjer v elektronski zabavi nenadoma sodelujejo igričarsko nepismene kolegice in vreščeči otroci, so se kar same risale v glavah. Wiiji pa so leteli s polic.
Igre zanj takisto, saj so jih spravili v promet okrog 820 milijonov. Wii nima slabe postavke 'attach rate', ki pomeni, koliko kosov softvera je bilo nabavljenih za vsako prodano konzolo. Cifra se giblje okoli 7,5, pri xboxu in playstationu pa ni bistveno višja, med 8 in 9. Moč je zaključiti, da lastniki wiijev nove igre kupujejo dokaj redno, kar je v nasprotju s predvidevanjem, da so ne-hardcoraši odšopali nekaj partij Wii Sports in konzolo pospravili v predal. Skratka, iger za wii se tre, čeprav je miniigernih kompilacij in cenenega šodra že preveč.
Dosti globokih igralnih izkušenj wii res ne nudi. Namesto tega je njegova moč v širini. Po eni plati se izkaže s farbovitimi špilčki za otroke in neobveznimi, grižljajčkastimi zbirkami arkadnih miniigric, s katerimi se zabavaš nekaj minut ali ur. Po drugi pa z uveljavljenimi Nintendovimi franšizami, resnimi frpji, srh­ljiv­kami in nasploh titulami z vseh vetrov. Glej cvetoberni izbor na sosednjih straneh.

Za Nintendo je wii res zlat, saj jim že dolgo nosi krepke dobičke. Vladarski, pozlačen primerek pa so darovali britanski kraljici Elizabeti II.

Konec wiitalnosti objavljeno: Joker 232
november 2012