Revija Joker - Vojska pod menoj

ČLANKI
stranka » članki » anali » Vojska pod menoj

Od županovanja do galaktičnih ofenziv
Običajno si poprijel za dve ali tri sprte sile. V Warcraftu so bili to ljudje in orki, dočim je C&C nasproti postavil mednarodno silo GDI z mamutskimi tanki in teroristične fanatike Nodovske bratovščine s plamenometalci. Več smo dali na karseda različne si frakcije, saj je bila bera navdušujoče oborožitve s tem številčnejša in je narasla količina igralnih pristopov. Vsaka stran je imela svojo kampanjo s pripovedjo. Zaščitni znak Westwoodovih iger je bila štorija v obliki igranega videa, ki nam je dala nekaj prepoznavnih likov, kot je bil Nodov poveljnik Kane v podobi Josepha Kucana. Nasploh so se ti avtorji odlikovali po visoki produkciji, na primer muziki - ta hip si pol bralcev brez dvoma brunda Red Alertov komad Hell March spod rok Franka Klepackega.

Statične podobe so Total Annihilationu vedno delale krivico, ker je na njih vse videti oglato. V gibanju pa so ti izstrelki, ki so se gibali po balističnih krivuljah, sneli čeljust s tečajev. Ko si v svoji bazi zaslišal značilno rezko eksplozijo granat supertežkega kanona berte, ki je nažigal z druge strani karte, si se kar podelal v hlače.

Dark Reign je bil s kopico iznajdb, med katerimi mi je osebno najljubša konkretno daljnometna artilerija, C&Cju pokazal vzvratne luči. Vendar je imel hudirjevo smolo, da je izšel natanko en mesec pred TAjem, avgusta 1977, in je povsem izginil v njegovi senci. Navkljub krožnim žagam, s katerimi si krvavo razkosaval pešake.

Zrela doba za žanr je nastopila s Total Annihilationom, ki je uvedel mnoge danes samoumevne lastnosti, kot je intuitivno veriženje ukazov z dvigalko, ter s Starcraftom. Blizzardov 'vesoljski Warcraft' je bil tehnično dokaj nazadnjaška reč in sploh ne v-tri-de, a je imel dvoje pomembnih odlik. Najprej briljantno pripoved, ki je z dramo Raynorja in Kerrigance vlekla kot hudič. Ustoličila je zgodbo kot polnopravni temelj vzdušja v žanru, kjer smo bili prej deležni po dveh odstavkov z navodili na misijo, ali v najboljšem primeru napol komičnega videa s Kanom. In drugič, Starcraft je imel visoko prstnično zahtevnost, ki se je pokazala za ključno pri preboju v e-šport, saj so lahko s tem Azijci, predvsem Korejci, med sabo tekmovali, kdo prej obrabi tastaturo. Znamka je z dvojko na prizorišču usidrana še da­nes in je najus­peš­nejša tekmovalna serija med RTSi. Total Annihilationov naslednik Supreme Co­mmander je po drugi plati bolj prilagojen tistim, ki ne klikajo kot po­šev­nookci in imajo raje usmerjanje gigantskih armad. Premore robotske monstrume velikosti nebotičnikov in artilerijo, ki nese čez vso karto.

Age of Empires je bil član prvega vala naslovov pod Microsoftovo produkcijo, s katerimi je velikan želel dokazati, da znajo tudi tam založiti kul igre za Windows 95. Poleg Minolovca. Za razliko od sorodnih strategij je premogel ducat frakcij, povzetih po zgodovinskih civilizacijah, od Egipčanov do Perzijcev. Ampak najbolj še vedno nažene ljudem strah v kosti WOLOLO – mantra duhovnika, s katero je kradel sovražne enote. Ne maram ga.

V letu 1998, ko je bil Activision še v redu tvrdka, smo od tam dobivali reči, kot je Battlezone. Revolucionarnega križanca med prvoosebno streljanko, vožnjo tankov in strategijo. V kateri si imel lastnega lebdečega monstruma z velikim kanonom, s katerim si haral po Mesecu in drugih telesih v osončju. Špil je bil uspešnica.

Toda avtorji so mnogokrat pogledali izven Dunovih okvirjev. Več špilov, kot sta bila oba Ground Controla, je povsem opravilo z bazo in tam si soldate priklical kar izza meja karte. Ali pa si moral nalogo opraviti z enotami, ki si jih prejel na začetku. Groza in strah, če si katero izgubil! V nepozabnem Homeworldu smo odšli v vesolje in upravljali z velikimi flotami, ki jih je bilo treba usmerjati v treh dimenzijah, torej tudi po višini. Tako si lahko napadel iz smeri, kjer je imel sovrag manj topovskih kupol. Z mnogimi vzhodnimi naslovi, kot je Blitzkrieg, pa smo pokukali v realističnejši prikaz druge svetovne vojne, kjer si moral tank pedantno postaviti tako, da je imel proti nasprotniku obrnjen najdebelejši del oklepa. In kdo ne pomni bolščanja v Settlerjeve nosače, ki so po belih potkah neutrudno tovorili lesene dilce? Poseben razdelek so tvorili poskusi, da bi zorni kot prestavili iz ptičjega pogleda v prvoosebni, kot v Battlezonu. Toda čeprav je ta špil uspel, se prijem ni proslavil in ni prodrl. Podobno velja še za eno sorto križancev: tistih med realnočasovnicami in poteznicami, kot je bila Mechanized Assault & Exploration 2 ali na kratko M.A.X. 2. Špil je bil pač lahko prirejen le enemu načinu igranja, ne obema. Vsekakor velja, da je bolje spet uporabiti izraz 'klon C&Cja' ali 'klasični RTS', ko govorimo za realno­ča­sovko z bazo, da ne pride do nesporazumov. Nav­sezadnje tudi v Hearts of Ironu in bojiščih Total Wara čas teče neprekinjeno ...

Verjetno se ne bom preveč zmotil, če bom vrsto siege tankov v havbičnem načinu, podprto z gručo bunkerjev in bojnih križark, oklical za najznačilnejši prizor iz Starcrafta. Zdaj naj pa zergovska nesnaga kar pride, če si upa! No, ni prišla. Uleteli so Protossi z arbiterjem, za katerim je bila poskrita armada, ki me je spražila. Fuj in fej.

Če za pretepanje z drugimi ljudmi ne maraš preveč, se rad vkopavaš in si nasploh želva, je še vedno najprimernejši špil Warzone 2100. Ako odmisliš glupo obnašanje vozil, imaš na voljo okrog stotnijo različnih stolpov, laserjev, havbic, railgunov in ostale krame, iz katere sestavljaš utrdbe. Snemi priredbo s strani Wz2100.net!

Vojska pod menoj objavljeno: Joker 267
oktober 2015