Revija Joker - Točaj

ČLANKI
stranka » članki » anali » Točaj
...
Ob opisu kuharskega Overcookeda se Sneti ozre k enemu njegovih starodavnih zgledov, dobrovoljni strežajščini piva Tapper.

Nič manj kot triintrideset let je star ta klasični špil, ki ga Slovenci poznajo po predelavah za hišna mlinčka C64 in spectrum. Ker smo tedaj piratske igrice masovno loadali s kompilacijskih piratskih kaset, se drugačnega porekla izdelka sploh nismo zavedali in smo mislili, da gre pač še za en običajen špilčič kot stotine drugih. Toda v izvirniku je šlo za uspešen igralni avtomat, ki je izdelovalcu Midwayu prinesel težke solde. Zasnova je bila letu 1983 primerno enostavna: v pogledu od strani smo usmerjali brkatega očaja, ki je iz sodov natakal pivo v kozarce in jih po kavbojs­ko drsé pošiljal po šanku do strank. Te so se mu pomikale vse bliže in če so ga dosegle, je šlo življenje po zlu.

Konverzija za mavrico ni bila preveč okrnjena in je obdržala divjo naravo strežbe. Toda grafika in zvok sta bila glede na avtomat res zanič.

Pir celo nad Zemljo
Tak je bil domet igralne mehanike, a ko smo igrali, smo se kakor pri Pac-Manu in Space Invaderjih znašli pod izrednim pritiskom. Sprva ni bilo panike, toda kmalu je bilo treba vešče odmikati pipico, brzinsko preskakovati med četverico pultov in zbirati prazne glaže. Prvi nivo se je odvil v saloonu, nato smo se znašli na pros­tem, se preselili v pankovsko krčmo in na kraju na vesoljsko pos­tajo. Na vsakem nivoju smo stregli drugačnim strankam, od ameriških klobukarjev do alienov, ki jih je bilo vse več in so naprej rinile vedno hitreje. Še dobro, da je bilo moč z zbiranjem napitnin sprožiti zabavo v slogu plešočih navijačic in jih tako premotiti. 
Težavnost je bila dobi primerno visoka in žetoni so v avtomat leteli serijsko. Toda v špil smo se radi vračali zaradi pristnega vzdušja. Ustvarjale so ga risankava, barvita grafika s smejočim točajem, židana muzika in prisrčni, lepo animirani žejneži. V vsemiru je eden od alienčkov plesal po baru, penico so terjale nališpane teksaške bjonde in celo najbolj ihtav panks je bil vreden naklonjenega smehljaja. Tako nismo bili pretirano jezni, ko smo vsled razbitega glaža spet izgubili življenje. Sprva so hoteli avtorji vdelati verodostojno spahovanje, za katerega so pred mikrofonom spili ničkoliko ječ­me­novega napitka, a so se iz tega naposled izcimili običajni zvočni efekti. Jim je pa uspelo podpisati pogodbo z Budweiserjem in v ig­ro vnesti logotip te znane ameriške znamke piva.

Tapperja je veljalo izkusiti na avtomatu, na katerem je bila najbolj­ša tudi vmesna miniigra. Pridanič je stresel in zmešal pivske konzerve, na tebi pa je bilo, da najdeš edino, ki te ni popršila.

Mehurčki za vedno
V domačih verzijah sta 'bud' nadomestila Pepsi in Mountain Dew, zaradi spornega oglaševanja alkohola pa so morali kmalu izdelati ina­čico Root Beer Tapper, kjer smo stregli z brezalkoholnim pivom. A zasnova je ostala enaka in se kljub presenetljivemu manku nadaljevanj zapisala v anale. V obliki miniiigre se je Tapper pojavil v Larryju: Magna Cum Laude, postal eden od špilov v Disneyjevi izrisanki Razbijač Ralph in s premikanjem med pulti navdihnil ustvarjalce zombijske pobijalnice Plants vs. Zombies. Zato mu velja reči "Burp, na zdravje!" in "Toči, toči, vse je dobro!"  

Čudno, da je Tapper ostal brez nadaljevanj. Na ipadu je bil šele pred petimi leti deležen kar v redu, barvite inačice World Tour.

Točaj objavljeno: Joker 278
september 2016


sorodni članki