Revija Joker - Ugrizni v jabolko ;)

ČLANKI
stranka » članki » anali » Ugrizni v jabolko ;)

Razbijanje mita ukazne vrstice
Dasiravno je bila lisa polom na vsej črti, je bil Jobs, ki se je strašno rad smukal okoli Xeroxovih strokovnjakov v Pal Altu (anekdota pravi, da je pokradel več njihovih zamisli kot ostali računalniški svet skupaj, saj je tam visel bojda vsak teden), prepričan

Kakor gre Steven Jobs nekaterim na jetra, je dejstvo, da je stokrat bolj karizmatičen od surle Billa Gatesa (ki postaje vse bolj podoben Jerryju Springerju).
, da je prihodnost računalništva v grafičnem uporabniškem vmesniku. Moštvo z Wozniakom na čelu se je vrglo na delo in spravila skupaj Apple macintosh. Stvarca je domovala v čedni stolpasti škatlici z vdelanim monitorjem in se bohotila s triinpolpalčno disketno enoto, ločeno tipkovnico (numerični del je bilo treba dokupiti!) ter miško z enim samim gumbom, njeno srce pa je bil slavni Motorolin čip 68000. Od maca je bila odvisna prihodnost podjetja, saj dvojke ni bilo moč nategovati v nedogled (dasiravno se je istega leta pojavil vražje čedni IIc in čez dve leti IIGS), in Jobs se je odločil za tvegano potezo: zakupil je najdražji mogoči oglasni prostor, reklamo med finalom ameriškega nogometa (Superbowl). Namigovanje na Orwella je med ljudstvom povzročila napeto pričakovanje. Mac bo moral biti nekaj posebnega. In bil je. Ko je Steven na predstavitvi z njega odgrnil tančico, se zbrani rulji ni pokazal znani utripač, ampak nasmejani obrazček prvega MacOSa. Ljudstvo je že hotelo planiti v bučen aplavz, ko se je zmene oglasilo s kovinskim glaskom: 'Hello. I am macintosh.' Bitka je bila dobljena. Mac je stal štirikrat manj od lise (če smo pošteni, je bil v resnici ravno za toliko okleščena lisa) in je končno postal nova Applova prodajna uspešnica. Že poleti so predstavili fat maca, ki se je bohotil s kar 512 kilobajti pomnilnika in je kmalu postal osnovni model. Podporo zverini je nudil tudi Microsoft, ki je ravno za maca najprej izdal danes neprekosljivi Excel.
Že februarja naslednjega leta je podjetje najprej zapustil prvi od obeh ustanoviteljev, Steve Wozniak. Apple ni bil več tisto, kar sta sanjala dva prijatelja, zato je odšel po svetu iskat si boljšega kruha. Da s podjetjem v resnici nekaj ne štima, je pokazal tudi Jobsov odhod avgusta. Jobs, nezadovoljen zgolj z jahanjem na macovem uspehu in poln zamisli iz Xeroxa, poskusi odstraniti Johna Sculleyja, ki ga je pred letom sam pripeljal na mesto direktorja (John je bil prej direktor Pepsija). Nakana mu spodleti, saj upravni odbor podpre direktorja. Steven napiše odpoved in se odloči ustanoviti novo podjetje, NeXT. Računalnik, ki ga bo ponujal, naj bi združeval macovo enostavnost z močjo operacijskega sistema Unix in tako ljudem ponudil najboljše iz obeh svetov. Nexti so bili dragi kot satan, marsikdo pa jih, dasiravno niso za odmet, preklinja še danes (recimo polovica neke črne stolpnice sredi Ljubljane). Sculley in člani upravnega odbora se zaradi odhoda ustanoviteljev niso pretirano sekirali. Začeli so napadati novo tržno nišo, ki so si jo pravzaprav ustvarili sami: namizno založništvo. Apple je v navezi z Adobe Systems ponudil pisave, ki so bile na zaslonu enakega videza kot potem na papirju - slavni Adobov opisni jezik postscript. Podjetje Aldus je pak predstavilo prvo različico Pagemakerja, nove ubijalske aplikacije za grafični vmesnik (ako vas o tem zanima kaj več, posezite po Vedežu o pripravi za tisk izpred treh mesecev). Paket je zaključil Applov tiskalnik laserwriter, ki je stal dvakrat toliko kot mac, vendar je obljubljal, da lahko z njim kar na mizi tiskate lastni časopis! Zadeva se je prijela, celo tako dobro, da so naenkrat začele brsteti kopije macovega operacijskega sistema. Tu je bil Atari, ki je zakupil kar GEM pri Digital Researchu, Commodore je naslednje leto ubral podoben pristop z amigo (Workbench) in celo Microsoft je predstavil prva Okna (ki so bila obupna). Apple je tudi pod vodstvom Johna Sculleyja nadaljeval Jobsovo politiko in tožil vse po vrsti, a uspeha ni bilo. Pričel se je pohod miši, namizij, ikonic in menijev, čeprav je velik met uspel šele Oknom 3.0.

Takole je videti tipično namizje starejših generacij MacOSa. Od splovitve prvega maca leta 1984 pa vse do OS X ni doživelo bistvenih sprememb.

Ugrizni v jabolko ;) objavljeno: Joker 107
junij 2002


sorodni članki