Revija Joker - Ugrizni v jabolko ;)

ČLANKI
stranka » članki » anali » Ugrizni v jabolko ;)

Appli danes
Družina macov je dandanašnji razpadla na dve veji: profesionalno in gospodinjsko. Oblikovalcem in drugim težkokategornikom namenjajo namizne zverine, katerih prvi predstavnik je bil mac G3. Njegovo močnejšo in mlajšo različico, G4, pri Jokerju uporabljamo za stvarjenje vaše najljubše revije. Pred slabima dvema letoma je veljala za vrhunski računalnik (priključek firewire je bil koncem 1999 huda novotarija, zato je osvojil tudi namizja tistih, ki se ukvarjajo z digitalnim videom) in še danes mu za delo, ki ga opravljamo na njem, ni zmanjkalo sape, čeprav je v resnici že zastarel. Najmočnejši računalnik, ki ga ponujajo dandanašnji (LordFebove mokre sanje), je dvoprocesorski gigaherčnik (cena je sitnica, samo milijon!), ki se ga ne bi sramoval niti kak stric, ki se peča z grafiko v 3D. Naj vas na tem mestu opozorim, da procesor powerPC G4, ki bije v macu, uporablja drugačno tehnologijo (RISC) kot pentiumi in athloni, zato jih po taktu ure ne gre primerjati. Poleg oblikovalcev mace uporabljajo izobraževalne ustanove, ne le v ZDA, tudi v Evropi in celo nekatere pri nas. Pozabljivi profesorji lahko poleg namiznih zverin posežejo po powerbookih, ki v ničemer ne zaostajajo za namiznimi modeli, dočim je študentariji namenjena bolj linija za domačo rabo, ki je verjetno takisto zanimivejša povprečnemu bralcu farbovitega magazina.

Močna jabolka (powermaci) G3 in G4 so se kaj hitro uveljavili tudi na področju digitalnega videa in stvarjenja ploščkov DVD. Zasluga gre predvsem opremljenosti z digtalnim vhodom firewire.

Kot rekši, je bil prvi imac prodajna uspešnica in čakali smo, kdaj ga bodo pomladili ter prenovili. Konec lanskega leta so se pojavile prve govorice, da bo novi imac res nekaj posebnega, in Apple nas ni pustil na cedilu. Novi otročiček v družini je brez dvoma najbolj frajerska stvarca, kar jih je pokukalo na računalniški svet, i

Kopica dodatnega programja, ki ga dobimo poleg sistema, je preprosta za rabo, a pomete s podobnimi okenskimi na celi črti.
n kot taka obvezen kos opreme za vsakega snoba. Četudi smo ga novinarji iz čiste zlobe poimenovali ilamp, ker nekoliko spominja na namizno svetilko, mu oblikovalskega mojstrstva ne gre oporekati. Računalo je v celoti stlačeno v polkroglo, veliko kot polovica košarkarske žoge. Na to bunko je pritrjena močna kovinska roka, ki drži petnajstpalčni zaslon LCD, pridani so prozorni zvočniki - in to je to. Tako kot njegov prednik novi imac nima disketnika, vendar je zato opremljen z enoto DVD/CD-RW (ali v dražji različici celo s superdrivom - Pioneerjevim zapisovalnikom DVDjev). Zaradi tega disketnika ne potrebujemo več, čeprav je res, da bomo verjetno prej našli disketo kot prazen CD, ko moramo na hitro prenesti kako datoteko. Podobno čedna stvarca je prenosnik ibook, ki je svoje čase na zunaj spominjal na ploščato jabolko. Pravi prenosnik za srednješolca ali blondinko na Harvardu, medtem ko jih pri nas uporabljajo deklice, ki propagirajo cigarete.
Poglejmo si še mehko plat jabolk. MacOS je torej tisti, ki je domačemu uporabniku prvi prinesel grafični vmesnik. Svoje izvirnosti se pri Applu dobro zavedajo in vedno so se trudili, da bi bil njihov sistem korak pred drugimi, da pa bi bil obenem karseda enostaven. Prvo Jobsovo vodilo pri stvaritvi maca je bilo: 'Napravite mi vmesnik, s katerim bo znala delati moja babica!' Ta zasnova se ni spremenila vse do danes. Če bi leta 1984 nekoga izgnali na samoten otok, na katerem bi imel samo prvega maca, bi se danes v OS 9 vseeno znašel kot doma, za X pa bi potreboval kakih pet minut privajanja. Zamislite si zdaj taistega človeka, le da bi mu tedaj dali IBM PC in znani dosov poziv, nakar bi ga posadili pred Okna XP. Pravzaprav maci že dvajset let ponujajo stvari, ki jih v Microsoftovih skupkih kode še vedno pogrešamo. Marsikdo iz neznalčknosti viha nos nad samo enim gumbom na miši, a verjemite, d

Temule se reče iMovie in je ustreznica Microsoftovemu Movie Makerju. Kaj porečete, s katerim lahko napravimo več?
a jih več ne potrebujete, saj je ves sistem napisan prav z njim v mislih. Ko sem pred leti prvič delal z macom, sem se večkrat zalotil, da nezavedno pritiskam na desno stran gumba, a sem se početja kaj kmalu odvadil. Vlogo Raziskovalca na macu opravlja Finder, za katerega bi ubijal, ako bi ga lahko uporabljal v Oknih - njegova namembnost je enaka, izvedba pa skoraj popolnoma, a ne docela drugačna. Primer: disketo ali plošček izvržemo iz pogona tako, da jo z namizja povlečemo v koš. Prvi maci so ob tem še ljubko rignili, medtem ko je to dandanašnji preveč celo za Applovo pobalinskost. OS X zna ob tem ikonico smetnjaka spremeniti v gumb za izmet, da ja kdo ne bi mislil, da podatke meče proč. Podobno je z dodatnim programjem, ki ga dobimo ob sistemu. Kot veste, računalniški znalci bentijo nad vdelavo dodatnih programov v Okna (spomnite se IE, Movie Makerja, Media Playerja in podobnih), za katere Bill pod prisego trdi, da so nujni del sistema in jih ni moč odstraniti. Apple vam priloži nekako desetkrat boljše programje (iTunes je predvajalnik, ki pelje WMP scat na celi črti, takisto iMovie povozi Windows Movie Maker), ki za nameček niti malo ne teži, če ga želite odstraniti. Prav tako se ne pritožuje nad drugimi brskalniki: privzeto sta zraven tako IE Mac 5.1, ki velja za najboljši brskalnik na svetu sploh, kot Netscape. Edini program, nad katerim sem bil razočaran, je pr

kosiravno ste lastnik jabolčka, to ni razlog, da ne bi imeli koristi od Jokerjeve natlačenke! Na njej se kdaj utegne znajti tudi kaj za vas!
edvajalnik DVD, ki ima hude težave z pretvorbo prepletenega načina v progresivnega in ne pozna nobenega strojnega pospeševanja. Skratka, takoj ob nakupu Apple ponuja mnogo mnogo več in bolje kot tipičen okenski PC. Samo en gumb na miši bi sprva znal motiti marsikatereega uporabnika, dasiravno nalogo desnega gumba uporablja dodatna tipka na tipkovnici (tista z jabolčkom; zdaj veste, odkod ideja za ono tipko z logom okenc na današnjih pecejevskih tipkomlatih). Upam si celo trditi, da imac, ravnokar vzet iz škatle, zadostuje vsem potrebam povprečnega človeka. Billa vajen računalnikar bo pogrešal še ukazno vrstico, za katero Applovi inženirji trdijo, da je itak ne potrebujete (vendar bi kdaj prišla hudimano prav). Photoshop je v izvirniku macova aplikacija, za internet imamo vse že nameščeno, Microsoft ponuja Office tudi za apple - edino, kar manjka, so igre. Saj ne, da bi jih za ta sistem ne bilo. V pisarni se nam je kar nekaj let valjal macovski Wing Commander 4, igramo lahko Quake, Unreal Tournament, Civilization, Baldur's Gate 2 in praktično vsak boljši špil, ki uporablja OpenGL ali Applu lastni QuickDraw (recimo Diablo II). Seveda pa bera še zdaleč ni tako polna kot pri pecejih. in resnici na ljubo, igre na macih delujejo počasneje, nad čimer bo vsak pravoverni navijač in merilec slik na sekundo vihal nos.

Ibook je sprva spominjal na ploščato jabolko in cikal na deklice. Danes je to hudo vesoljska zadeva, ki se je ne bi sramoval noben pravi dec (kakor tudi ne ipoda)!

Drugi razlog, zakaj ne vidimo več macov, je piratstvo. Roko na srce, Microsoft in PC se imata za uspeh zahvaliti ravno piratom, BSA gor ali dol. Pri nas pa jabolčnega softvera ne ponujajo v Salomoncu. In smo pri začaranem krogu. Ker ni hardvera, ni povpraševanja. Ker ni povpraševanja, ni ponudbe. In ker ni ponudbe, ni hardvera. In vsi kolegi imajo Polkna. In novi imac stane pol milijona, za kar bojda dobimo sanjski PC.

Ugrizni v jabolko ;) objavljeno: Joker 107
junij 2002


sorodni članki