Revija Joker - Vinko Mander

ČLANKI
stranka » članki » anali » Vinko Mander
...
Dosti starih iger živi v lepem spominu, ki se na mestu sesuje v prah, ko jih čez leta znova poženeš. Za še več njih ob takih prilikah ugotoviš, da so vsled manka kakovostnega okoliškega dogajanja, dobrih likov in prepoznavne mitologije postale le še ena fleha na poljanah e-zabavniške zgodovine. Njih največji delež pa z ničimer ne postane zgled, prelomnik, ki bi definiral obdobje. Sneti se divi vesoljski sagi Wing Commander, ki je izjema v vseh treh pogledih.

Marsikatere anale otvorim z osebno starodavniško izkušnjo s tematiko obravnavanega špila - in tile ne bodo nič drugačni. Itak ne morejo biti. Prav Wing Commander 2 je bil namreč razlog, da sem si poleg tople, z dušo obdarjene amige kupil hladni, toda z velikimi koraki napredujoči PC. Spomnim se jasno večera leta 1992, ko sem na kolegovem monitorju v njegovi še deški čumnati razširil oči ter spustil čeljust, ko je edinstveno animirani kilrathijevski vladar z raskavim glasom zapovedal: "I will speak with prince Thrakath alone. Guards, you are dismissed." Bil sem prodan in ni minil teden, ko sem čisto po g33kovsko pljunil keš za tedaj najsodobnejši personalni abak. Kilrathiji so odtihmal gobcali tudi v moji izbi.

Kilrathiji so mešanica vplivov iz Vojne zvezd, Kzinov iz romanov Larryja Nivena ter Japoncev. Čislajo pogum, zaradi česar Blaira (tebe) poimenujejo Tigrovo srce.

Edini, ki mu je tehnološka naprednost dvignila utrip in odprla mošnjiček, bil sem ne. Tako konzole kot hišni računalniki so začetkom devetdesetih jeli čutiti pritisk vse bolj nevarnega nasprotnika - osebnega računala. Ta je bil drag špas, vendar je poleg tega, da je bil orodje za delo, predstavljal stalno napredujočo tehnološko špico. Medtem ko so bili hišni mlinčki in drkalice ukalupljeni, statični, si PC dopolnil s tem ali onim dodatkom in ga naredil superiornega. A še preden je vkorakal CD-ROM in sta Sedmi gost ter Myst dopremila ogromne količine plastične grafike in zvoka, je multimedijsko revolucijo pomagala štartati zvočna kartica soundblaster. Ta izdelek singapurske tvrdke Creative Labs je prinesel barve v zvočno kuliso. Za muziko je skrbel enajstglasen FM-sintesajzerski čip yamaha YM3812, znan tudi kot OPL2, in nudil združljivost s konkurenčnim, malo starejšim standardom adlib, ki se je bil dotlej že razširil. Prelomen pa je bil dodatek koprocesorja, zadolženega za digitalni zvok - govor, hrušč motorja, švig letala ... Poleg tega je imela kartica vmesnik MIDI in vrata za igralno palico. Zaradi komaj kaj višje cene od konkurenčnih zvokulj, ki so vsebovale manj dobrot, je soundblaster pometel s tekmeci. Četudi je bilo zanj treba odšteti štiristo tedanjih nemških mark, je postal neobhoden.

Kilrathiji niso bili obdarjeni z najbolj prodorno umetno pametjo okrog Sonca, vendar so te zelo hitro oželi, če nisi znal dobro rokovati z orožji ter potiskom.

Združljivost z njim je bila kmalu na seznamu vsakega špila, ki je dal kaj nase - eden prvih, ki so ga izvrstno podprli, pa je bil prav Wing Commander 1 iz 1990. Otvorila ga je animacija dirigenta, ki vodi orkester, dočim so se zvoki vesoljskih bojev zdeli malodane filmski. Kdor je bil opremljen le s piskačem oziroma adlibom, je doživel tak šok kot Fata v Interšparu. Leto kasneje je dospelo nadaljevanje z nadmočnim digitaliziranim govorom in, kot sem osebno pričal, obilno pripomoglo k razširjenosti moderno ovešenih PCjev.

Vinko Mander objavljeno: Joker 156
julij 2006

poglavja članka:

Uvod

Kadet

Junak

Manijak

Admiral