Revija Joker - Vinko Mander

ČLANKI
stranka » članki » anali » Vinko Mander

Admiral
Na boksarsko kombinacijo, za kakršno se je izkazal Wing Commander 3: Heart of the Tiger, je bil koncem 1994 navzlic prodoru okroglin CD-ROM pripravljen malokdo. Grafično je bila igra odlična, saj je bila zgrajena na Strike Commanderjevem pogonu, in tudi igrala se je sanjsko. Chris Roberts je uporabil izkušnje iz vseh prejšnjih delov in sistem izpilil do potankosti. Izboljšal je težavnostno krivuljo, dodal dobrodošle novosti (stransko drsenje - sheldon slide, ločeno uravnavanje ščitov, laserjev in motorjev, samodejno izenačenje hitrosti s preganjanim plovilom) ter oblikoval vrhunske misije. Na križarki si skozi izbire v dialogih odločal, kdo te bo maral in kdo ne, na podlagi česar si dobil ali izgubil določene naloge, medtem ko so lahko krilomoži spet dokončni pogin zaradi tvojih neumnosti storili.

Tudi prehod z bitnih sličic na poligonsko, teskturirano grafiko je imel neslutene posledice za tehnično odličnost.

Ampak tisto, kar je Tigrovo srce vpisalo v anale, je bil prehod na čisto prave video posnetke, ki so nadaljevali spremljanje Blaira v novih zapletih s Kilrathiji. Levji (heh) delež štiri milijone dolarjev visokega proračuna je Origin, ki se je bil pred kratkim prodal Electronic Artom in tako dobil bogatega mecena, porabil za snemanje hollywoodskih zvezd pred modrim platnom, ki jih je nato združil z računalniško generiranimi prizori. Chrisu je moralo srce pospešeno biti štiriindvajset ur na dan, saj so niti njegovega zelo solidnega scenarija pletli profesionalni igralci. In to kateri! Na prvem mestu je bil seveda Mark Hamill, Luke Skywalker iz Vojne zvezd, ki je utelesil dotlej narisanega glavnega junaka. Le predstavljamo si lahko, kako je Robertsu dogajal fakt, da v njegovi igri nastopa

Naslovnice šatulj ne bi mogle biti bolj vojnozvezdne.
človek, s čigar filmi je odraščal. Družbo so mu delali John-Rhys Davies (škrat iz Gospodarja Prstanov) kot Paladin, kultni Malcolm McDowell (Peklenska pomaranča) je bil admiral Tolwyn, Thomas F. Wilson (Biff iz Nazaj v prihodnost) je igral Maniaca, porno zvezdica Ginger Lynn Allen pa je bila mehaničarka Rachel Coriolis. Denar v ogromno količino videa, ki je zasedel štiri cedeje, je bil izvrstno naložen, saj so najemniki delo opravili mojstrsko. Praktično nikjer ni bilo zaslediti tistega znanega občutka cenenosti, ki je preveval toliko iger s full-motion videom, kjer si razločno videl, kakšni amaterji so nastopajoči.
Še bolj je bila kakovost očitna v štirici, The Price of Freedom. Ker je WC3 z več kot pol milijona prodanih kosov bruto prinesel nad 30.000.000 $, je EA Originu naročil, da želi nadaljevanje v čim krajšem roku. Wing Commander 4 je tako prispel že februarja 1996. Igralno je bil le podaljšek predhodnika, čeprav z dosti večjo nelinearnostjo in zvišano težavnostjo. Večina truda pa je zaradi pomanjkanja časa šla v filmsko plat. Najeli so dodatne igralce ter dobršen del štirih ur in pol materiala, zbasanih na gromozanskih šest cedejev, posneli na resničnih scenah. Zaradi tega je cena Cene svobode narasla na deset milijonov dolarjev, po nekaterih virih celo na 12, kar jo naredi za enega najdražjih špilov. A povrnila je sleherni vloženi stotin in še dosti čez.

Tudi prehod z bitnih sličic na poligonsko, teskturirano grafiko je imel neslutene posledice za tehnično odličnost.

Chris Roberts je tako sredi devetdesetih postal sam svoj gospod in se ni želel več uklanjati novim lastnikom Origina. Bil je kratkomalo prevelik. Čeprav je že imel v glavi naslednji del niza, ki naj bi imel proračun 30 milijonov in bi ga hkrati naredil kot igro za računala ter film za kina, je še istega leta, kot je izšel WC4, odšel na svoje in z bratom Erinom prav tako v Austinu osnoval firmo Digital Anvil. Ta je štartala odločno, saj so oznanili realnočasovko Conquest, dirkačino Loose Cannon in dve vesoljščini - Starlancer ter Freelancer. Ampak prvi projekti se finančno niso poplačali in Digitalno nak

Film je bil docela navdahnjen z drugo svetovno vojno, vendar je izpadel cenen in porazen.
ovalo je dvajurjevega kupil Microsoft, Chris pa se je usmeril tjakaj, kamor si je od vedno želel: v Hollywood. Jasno, vsak Komandant krila je dobesedno kričal njegovo željo po tem, da bi delal filme. Pustimo ob strani ponesrečeni celuloidni Wing Commander iz 1999, s katerim je hotel z režiserskega stolčka narediti nekaj le ohlapno temelječega na svojem uveljavljenem svetu. Da bo stvar katastrofa, je bilo jasno v trenutku, ko so za glavnega igralca izbrali poženščenega Freddieja Prinza džuniorja. Wing Commanderji so bili pač od nekdaj igre za prave moške in kateri desc bi hotel v vlogi sebe videti metriča iz She's All That? Toda spodrsljaj izjemnega Chrisa ni oropal poguma. Malo si je odpočil, nakar se je s svojega ranča na obrobju Austina vrgel v producentske vode in prav zadnje čase sodeloval pri nekaj odmevnih filmih, ki se ravnokar sučejo okrog naših kin. Recimo Srečnež Slevin in Gospodar vojne. Ja, v Josha Hartnetta, Bruca Willisa in Nicholasa Caga zremo tudi po zaslugi človeka, ki nam je dostavil ene najčudovitejših igrarskih izkušenj vseh časov.
Prav je, da je Chris Roberts naposled uresničil svoje sanje, potem ko jih je toliko časa uresničeval nam.

Vinko Mander objavljeno: Joker 156
julij 2006

poglavja članka:

Uvod

Kadet

Junak

Manijak

Admiral