Revija Joker - Okna skozi čas

ČLANKI
stranka » članki » anali » Okna skozi čas

Okna, kot se zagre
Kot veste iz nedavnih analov o PCju (Joker 159 ali strankin id 3320), je Microsoft v zgodnjih osemdesetih pošteno sodeloval z IBMom. Velikana sta med drugim gonila skupni projekt za razvoj operacijskega sistema OS/2. To je bila nekaj časa celo primarna Microsoftova naloga in Windows 1.0 so bili pravzaprav stranski produkt. Toda sčasoma je Gates začel vse več pozornosti posvečati Oknom, kar je šlo njegovim partnerjem nemalo v nos. Odnosi so se začeli zaostrovati in iz groženj o razhodu se je izcimil dogovor: IBM bo razvil naslednika neuspešnega OS/2 1.3, verzijo OS/2 2.0, medtem ko bo Microsoft tačas že delal na OS/2 3.0. No, zveza je potem vseeno razpadla, a je Microsoftu ostalo veliko dodobra razvite kode. Iz nje so se odločili izpeljati novogeneracijska Okna - Windows NT.
V resnici je v prve NTje 3.1 pot našlo bore malo že spisanih vrstic. Sistem je razvil in na noge postavil Dave Cutler s svojo maloštevilčno skupino inženirjev, ki jih je Microsoft prevzel DECu. Čeravno so enteji uporabljali identičen desktop kot navadni Winsi 3.1, se je pod pokrovom skrivala drugačna beštija. Bil je to v osnovi 32-biten sistem brez sorodstva z DOSom, z robustno podporo strojni opremi, mrežam ter internetu, mnogo boljšo varnostjo in tističas izjemno naprednim datotečnim sistemom NTFS. Okna NT so bila v vseh pogledih svetlobna leta pred potrošniškimi Winsi. A hkrati so jih pestila zakompliciranost in manko strojne ter programske opreme. Železninarji so se pridušali, da je razvoj gonilnikov za NTje preveč zapleten, zato mnogo reči nikoli ni prav delovalo. Enako je bilo s softverom, posebej igrami in večpredstavnostjo. Kot pika na i je bila tu strojna zahtevnost, saj so NTji za normalno delovanje zahtevali močne in drage stroje.

Tehnofili smo od začetka spremljali razvoj družine Windows NT. A kaj, ko je njih poganjanje do inačice 2000 zahtevalo toliko kompromisov!

Vse to je veljalo tudi za Winse NT 4.0, ki so rešili malo predhodnikovih težav. Uporabljali so enako jedro, le da so ga okitili z uporabniškim vmesnikom Oken 95. Tokrat ga Microsoftovci vsaj niso skušali prodati končnim uporabnikom in so ga oglaševali kot sistem za delovne postaje ter strežnike. A že se jim je porodila ideja o sistemu vseh sistemov, ki bi združil linijo potrošniških izdelkov z NTji. Projekt so poimenovali Cairo in ga smelo napovedali kot naslednika Windows 95.
No, kot se to pri Microsoftu rado zgodi, so odgriznili prevelik kos pogače. Cairo se je izkazal za preveč kompliciranega, zato so funkcije začele izpadati po tekočem traku, nakar so vse skupaj kratkomalo ukinili. NTji so dobili še eno samosvojo inačico, 5.0 oziroma Okna 2000, ki so izšla septembra 2000. Dvatisočica je bila orenk sistem in do Cairove vizije jim je manjkalo malo. NT 4.0 so nadgradili v vseh pogledih, od mrežne podpore prek strojne kompatibilnosti do uporabnosti za navadne smrtnike. Čeprav sprva niso bili najbolj primerni za domače uporabnike, so z množitvijo gonilnikov, integracijo posebne verzije DirectXa in vsebnostjo Windows Media Playerja ter ostalih večpredstavnostnih dobrot naposled privabili dosti gorečih pristašev. Mnogi jih spričo zanesljivosti niso hoteli zamenjati še dolgo zatem, ko je izšel naslednik.

Okna skozi čas objavljeno: Joker 162
januar 2007