Revija Joker - 25-letnica spectruma

ČLANKI
stranka » članki » anali » 25-letnica spectruma

Začetek začetka
Marsikdo bi si mislil, da se zgodovina najbolj razširjenega britanskega računala začne s sirom Clivom Sinclairjem. Toda da je Clive z dvignjenim zeiksom požel slavo, je moral obstajati Ian Williamson. Kot zagret študent elektrotehnike je Ian budno spremljal ameriške naredi-si-sam revije in nekje leta '77 zapazil prve pakete čipov za stvaritev domačega računalnika. Ob ceni 200 funtov, kolikor si v Veliki Britaniji plačal za uvožene primerke, so se le redki spustili v drag hobi. Ian se je odločil, da je treba prebiti magično mejo stotih funtov in se lotil nabiranja poceni komponent. Večino je pobral kar iz svojega kalkulatorja.
Sinclair Radionics je bil tisti čas zadnji evropski proizvajalec računskih gizmov in zaradi miniaturnih sestavljivih radiev ter serije ojačevalnikov za prve hi-fi sisteme uveljavljeno ime v svetu konjičkastega ustvarjanja. V sedemdesetih je Radionics vstopil na trg kalkulatorjev in se tam z unikatno oblikovanimi izdelki obdržal skoraj do konca desetletja, ko so ga izrinili cenovno ugodnejši japonski importi tipa sharp in casio. Poleg tega je Clive, ki je bil sicer ustvarjalen izumitelj, a zanič poslovnež, firmo pognal v rdeče številke s svojo obsedenostjo z žepno televizijo. Ko je vanjo neuspešno stankal prilive iz državne firme NEB in nato vodstvo prepustil novim lastnikom, je leta 1977 skočil v rešilni čoln, podjetje Sinclair Instruments, kmalu preimenovano v Science of Cambridge. Njen namen je bil ustvariti nove prihodke, na podlagi katerih bi lahko udejanjal svoje inovatorske navdihe. Na vrh je namestil sodelavca Chrisa Curryja ...
... in prav do njega je prišel mladi Williamson z zamislijo o poceni računalniku iz Sinclairjevega čipovja. Curry je ugledal priložnost za pomembno prednost na trgu elektronskih naprav in fantu dal sredstva za izdelavo prototipa. Za procesor je izbral ameriški osembitni čip SC/MP (Simple Cost-effective Micro Processor) alias scamp, ki je bil že uveljavljen na področju domačega tvorjenja, in v prostem času kmalu sestavil delujoč model. Vse je bilo nared, da podpišejo pogodbo - toda Ian je zaman čakal na izvod s Sinclairjevim podpisom. Ko je Curry stopil do proizvajalca scampov, tvrdke National Conductors, mu je ta dala predobro priložnost, da bi jo zavrnil. Ponudili so poceni izdelavo iz samih svojih čipov in vse, kar je stalo Sinclairjevo firmo, je bil nov dizajn vezja. Junija 1978 je Science of Cambridge na trg poslal sestavljiv paket MK 14, po funkcionalnosti enak Ianovemu prototipu. S kalkulatorsko tipkovnico in odprtim pogledom na vezje ni niti približno spominjal na konkurenčne hišne mlinčke, vendar to ni oviralo navdušenih tehnofilov.
Odziv na ceno 40 funtov z mogočim naročilom po pošti je bil nepričakovano visok in za zadostitev povpraševanja niti pod razno ni bilo dovolj zalog. Ko so produkcijske linije zaživele v polni moči, je MK 14 osrečil dobrih petnajst tisoč Britancev. Uspeh je bil odločilen za nadaljnji razvoj trga mikroračunalnikov. Chris Curry je potem odšel na svoje in ustanovil Acorn Computers, od koder je z nadgradnjo MK 14 in kasnejšimi modeli (atom, BBC micro) stalno konkuriral Clivu. Ta se je z odpravnino 10.000 funtov leta '79 končno poslovil od Radionicsa in v računalnikih našel nov vir trdnega zaslužka za nadaljevanje razvoja žepnih ekranov. Ter, kasneje, svoje nove strasti: električnih vozil.

Na videz je C5 jako fin dizajnerski izdelek. Toda ko je zaribal pri najmanjšem klančku in si moral poganjati pedala, nisi bil več navdušen.

25-letnica spectruma objavljeno: Joker 165
april 2007


sorodni članki