Revija Joker - 25-letnica spectruma

ČLANKI
stranka » članki » anali » 25-letnica spectruma

Konec legende
Do jeseni 1984 so prodali dva milijona kosov spectruma. Oktobra je brez pompoznih najav uletela nadgradnja, spectrum plus, ki ni bil nič drugega kot model 48 K, odet v 'pravo' tipkovnico, razvito za Sinclairjev poslovni računalnik QL. Model je bil na hitro splovljen za prednovoletni nakupovalni bum in je poleg manjka izboljšav razočaral še z nekvalitetno izdelavo, saj je četrt kupcev moralo napravo zamenjati. A medtem se je španski distributer Investronica odločil vložiti nekaj dobička v razvoj prave nadgradnje. Spectrum 128 je bil vse, kar bi moral biti spectrum +. S povečanim pomnilnikom, novim zvočnim čipom, dodatnim numeričnim delom tipkovnice, možnostjo priklopa na monitor in urejevalnikom za basic, kjer si lahko ukaze tipkal po črkah, je bil ob španski ceni okoli 175 funtov zelo kompetitiven. Celo preveč, kot je ocenila britanska veriga trgovin Dixons, s katero je imel Sinclair v Angliji pogodbo, da ni smel do 1986 uvesti nadgradnje, če ne poidejo zaloge modela plus. Tako je prodaja zamudila božično nakupovalno mrzlico in z lansiranjem februarja '85 dobila zgolj opise v stilu 'too little, too late'.

Čeprav smo 95 % časa nabijali špile, se nas je z mavrico veliko naučilo programirati. Iz Mojega mikra in knjig smo na dolgo pretipkavali igre in programe v basicu.

Črnogledost dodatno razloži pogled na finančno stanje Sinclair Researcha. Od 1980 so prihodke s pol milijona funta spravili na sto milijonov v letu '85. Če je v istem stilu čisti dobiček od 100.000 GBP premočrtno zrasel do 14 milijonov plusa leta '84, je v naslednjem letu strmoglavil v 18 milijonov minusa. Razlog je bil, poleg ploskega televizorja, ki naj bi ga prodali na zilijone (prodaja je bila v resnici tako ravna kot ekran), prej omenjeni QL. Tega so začeli kot ZX83, prenosni poslovni računalnik z vgrajenim ploskim zaslonom, nakar so tovrstne naprednosti rezali hitreje, kot umirajo inovativne ideje v igrah. V pohabljeni verziji je QL, zasnovan okoli nesrečne izbire Motorolinega procesorja 86008, doživel kvazi premiero januarja 1984. Rekel bi, da sočasno z machintoshem, a Sinclair ni imel niti delujočega prototipa. Prvi kupci so lahko razočaranje doživeli šele maja in niti kasnejši popravki v sistemu QDos niso uspeli zanetiti poštenega zanimanja. Podpora razvijalske skupnosti se v dobrem letu ni pojavila in veličastno poimenovani quantum leap - QL je lahko skočil le še v rano smrt.

Neslavni 'kvantni skok' - QL je tipkovnico v malce predelani obliki posodil še spectrumu + in 128. Seveda z basicovskimi napisi.

Clive je vmes uspešno zagonil še Sinclair Vehicles na področju električnih vozil (glej okvir), tako da se mu, ob nabirajočih se dolgovih Researcha, ni več dalo skrbeti za nove poteze na računalniški šahovnici. Dva meseca po začetku prodaje stoosemindvajsetice je za pet milijonov funtov prodal vse pravice tekmecu Amstradu (Alan Michael Sugar Trading). Do prevlade pecejev je Sugar uspešno ustvaril tri modele s pravimi tipkovnicami: spectrum +2, +3 in +2A/B. Dvojki sta imeli vgrajen kasetofon, +3 disketno enoto, sicer pa so bili vsi trije več ali manj enakovredni modelu 128.
Uspeha Intelove arhitekture x86 seveda ni bilo moč ustaviti. Nekje leta 1994 je tudi pri nas doma zabrnela prva triosemšestka in doba mavrice je minila. A v srcu in mislih ostaja za vedno, najsi gre za poslušanje osembitnih soundtrackov, poganjanje emulatorja za odkrivanje skritih kotičkov igralnosti, nabijanje kvalitetnih predelav (na Xbox Live Arcade je Rare ravno poslal Jet-Paca) ali sprehajanje v črni majici z rdečo, rumeno, zeleno in modro črto ter napisom 48 K. Spectrum je moj razlog, da sem Retro.

Sinclairjeva zadnja inovacija je najmanjše in najlažje zložljivo kolo. Kupci so menda povečini zelo zadovoljni, ne bo pa povzročilo revolucije.

25-letnica spectruma objavljeno: Joker 165
april 2007


sorodni članki