Revija Joker - Poslednja neposlednjič

ČLANKI
stranka » članki » anali » Poslednja neposlednjič

Ultimativna Ultima
Ultima Online je izšla 25. septembra 1997, manj kot leto po prvi predstavitvi na sejmu E3. V deviško Sosario je navalila nevidena masa igričarjev, med katerimi ni manjkalo Slovencev. Po vsega par mesecih je število prebivalcev doseglo in preseglo magično mejo sto tisoč, ki še danes velja za merilo uspešnosti v zvrsti.
Ko se je prah nekoliko polegel, smo sicer ugotovili, da UO le ni obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko. O razvojnih stroških tako obširnega naslova, ki so na kolena spravili celo mogočni Origin Systems, nismo razmišljali. Takisto ne o težavah programiranja komunikacijskega pogona, ki bi zmogel uskladiti tisoče ljudi z vsega sveta. Opazili smo le, da se špil nemarno zatika - do te mere, da si lahko šel med vsakim korakom igrat Tetris. Ter seveda hrošče, ki so te naskakovali izza vsakega grma: od zagozdevanja ob brezvezne predmete do vlamljanja v navedoma varne domke. Prav tako niso bili prijetni spomini na mnoge od Garriottovih obljub, zlasti ob pogovoru z neigralnimi liki (NPCji, Non-Player Characters), ki so se zgolj odzivali na preproste besedne komande tipa 'vendor buy', 'vendor sell', 'bank', 'guards' in podobno. Tedaj smo se mnogi zamislili nad umsko kapaciteto nekoga, ki z njimi zmore voditi desetminutni čvek.

Malce smešno je brati sezname fičrov sodobnih spletščin in se spomniti, da vse to in še več vsebuje deset let star špil. In striženje ovc še vedno ostaja Ultimi ekskluzivna lastnost!

Toda smo se zato pritoževali ali jeli masovno zapuščati strežnike? Kje pa - vztrajali smo v družbi s skrbniki, ki so žužke mukotrpno ugonabljali enega za drugim, in cele dneve gnjavili Telekomu, naj že enkrat pride priklopit preklemani ISDN. Ultima Online je nespregledljivim felerjem navkljub namreč uresničila večji del napovedi in čarobno vlekla. Lastila si je neverjetno podroben svet in življenjski sistem napredovanja: vsakdo je začel z enakim naborom par ducatov veščin, ki si jih razvijal izključno skozi rabo. Če si cele dneve pobijal zajčke, si postal spretnejši z mečem, medtem ko si pri peki kruha ter potic napredoval v kuhanju. Vsiljenih in izkustvo omejujočih pravil je bilo zelo malo. S soigralci si lahko počel karkoli: se z njimi družil in pohajkoval, jim kradel in jih napadal. Na to, po kateri smeri hodiš, te je spominjal sistem karme. Dobra dejanja so prispevala k rasti časti in milozvenečim titulam, zlobkoti pa so hitro postali izobčeni dread lordi, ki niso smeli v mesta.

Poslednja neposlednjič objavljeno: Joker 171
oktober 2007