Revija Joker - Komodor, moj komodor

ČLANKI
stranka » članki » anali » Komodor, moj komodor
...
Saj niste resnično verjeli, da bosta Commodore in legendarni C64 ob častitljivem jubileju ostala brez poklona? Modro-rdečo zastavo ponosno brani Luni.

Mavrični del JCTja je dobršen del lanske pomladi izkoristil za izlive nežnosti ob spominu na Sinclairjev polpet (anali v J165 in J166, dosegljivi na stranki pod idjema 3789 in 3852). Z nostalgičnim jokcanjem, nevrednim pravih moških, so napolnili alarmantno število dragocenih Jokerjevih strani. Komodorjevski kremni regiment je solzavo burlesko spremljal s pomilovalnim nasmeškom, zavedajoč se, da bo kmalu nastopila priložnost za vnovičen dokaz Commodorjeve nadmoči. In res, 10. decembra lani je kultni C64 upihnil petindvajseto svečko. Za razliko od mavrice, ki se je je spomnila le peščica čudakov, so njegov rojstni dan obeležili s slavnostno priredit­vijo v največjem računalniškem muzeju na svetu, ameriškem Computer History Museumu. Med govorci, ki so se poklonili velikemu Cju, sta bila celo soustanovitelj Appla, Steve Wozniak, in William C. Lowe, oče peceja.
Šalo na stran, spektrumovsko-komodorjevske vojne so lokalen, samo za določene dele Evrope značilen pojav. Pognale so tam, kjer je ljudstvo pazilo na vsak dinar, se pravi v socialistični Jugoslaviji, v dobršnem delu vzhodne Evrope, po Italiji in Španiji ... Tam je bil radirkar zaradi svoje cenenosti najbolj

Ahhh, računalniška idila osemdesetih. Ko so mulci čez dan nažigali Space Invaders, foter pa zvečer BASIC.
razširjeno osembitno računalo. Globalno pa se spectrum nikoli ni potegoval za stolček najbolj uspešnega mlinčka osemdesetih. Nikoli ni pošteno prestopil praga Evrope, medtem ko so commodore 64 tržili po vsem svetu, ce­lo na Japonskem. (Poševnooka skupnost obože­val­­cev C64 je ena najbolj fanatičnih!) Prava kon­ku­ren­ca C64 so pravzaprav bili atariji 400, 600XL, 800 ter 800XL, apple II, amstrad CPC, IBM PC in drugi stroji, pod Alpami precej redki.
Toda niti ti se niso mogli dotakniti fenomena C64. Sredi osemdesetih, ko je Commodore najbolj haral, so vsak mesec proizvedli in prodali skoraj pol milijo­na abakčičev, ki smo jim pri nas ljub­kovalno rekli 'slonokoščenec'. V ne­kem trenutku so odžirali več kot štiride­set odstotkov vsega računal­niš­ke­ga trga in so tekom dolgega življenja našli pot v roke več kot 17 milijonov kup­cev. Spectrum s svojimi šestimi milijoni (ne vštevši legij ruskih kopij), CPC 464 z dobrimi tremi in ostali ne pridejo blizu. Pravzaprav je C64 naj­bolje prodajan posamezen model računalnika v zgo­do­vini, kar je potrjeno s titulo v Guinnessovi knjigi re­kordov.
Ljubiteljska srenja je temu primerna. Komodorjevci so ena najbolj razširjenih in raznolikih skupnosti. Fan­ti­či in redke deklice, ki so njega dni mežikali v barvne zas­lo­ne, so da­nes v svojih tri­desetih in z veseljem obujajo spomine na napravo, ki jim je pestrila otroštvo. Ljudstvo posluša, predeluje in sklada značilne viže SID, preigrava in manično piše recenzije dve dekadi starih iger, zbira vse, kar je povezano s Commodorjem, poganja emulatorje sistema, programira v basicu ... Najbolj ži­vahni vozlišči nostalgije za C64 sta spletišči www.c64.com in www.le­mon­64.com, vendar je zakladnice take in drugačne vsebine moč najti v najbolj obs­kur­nih kotičkih spleta. Komodorjevci so dejavni celo v Sloveniji. Ljubljanska Ki­ber­­pi­pa je desetega decembra gostila C64 No-Lan Party, kjer se je ob pos­lu­ša­nju štik­lov SID programiralo basicove smrečice, tekmovalo v Wizard of Wor in na­sploh uži­va­lo. Mislite, da se bo čez četrt sto­letja ljudstvo zbiralo zavoljo poslušanja Fergie in nažiganja Call of Duty 4?

Komodor, moj komodor objavljeno: Joker 174
januar 2008


sorodni članki