Revija Joker - Fallout - vzpon, somrak, preporod

ČLANKI
stranka » članki » anali » Fallout - vzpon, somrak, preporod

Odrešenikovo rojstvo
Fallout je luč dneva v Severni Ameriki ugledal 30. septembra 1997, brez posebnega trušča in marketinških zvijač. Tako je na policah ždel skorajda neopaženo. Prvi opisi so kapljali počasi, a kritiki so si bili enotni: Fallout je najboljša frpjka zadnjih nekaj let. Pridružil se jim je tudi LordFebo, ki je špilu v Jokerju 53 dal zasluženih 90. Kako bi mu ne, ko pa je ponudil vse, o čemer so konkurenčni špili le sanjali. Velikansko ig­ralno območje, ki je fantastično ponazarjalo samoto po jedrski katastrofi. Naloge, rešljive na nebroj načinov, od diplomatskih prek tehničnih do masakra vsega, kar miga. Privlačno zgodbo, ki je vlekla naprej, a ti hkrati dala dovolj časa, da si se pos­vetil stranskim nalogam. Sicer je obstajala časovna ome­jitev za dokončanje glavnega kvesta (v Falloutu je stalno tekla ura), a jo je prvi popravek tako poda­ljšal, da je postala nepomembna.

Turbo-plazma-puška je bila ta najbolj huda pokalica v enici in je hitro naredila golaž iz še tako slaboritnega super mutanta.

Najbolj superiorno pa je bilo to, da so igralčeve odločitve ključno vplivale na svet okrog njega. In te niso bile le dobre ali slabe, saj nisi mogel vedeti, katera je 'prava'. Odločil si se za eno in potem nosil njene posledice. Neskončna množica sivin. Vse skupaj je doseglo vrhunec na koncu, kjer ste izvedeli, kaj se je zgodilo z vsemi mesti, ki ste jih obiskali, ter z vsemi pomembnimi liki, s katerimi ste imeli opravka. Uradna zaključka sta bila sicer samo dva, a lahko bi rekli, da jih je bilo na desetine različnih.
Po tehnični plati Fa

Fallout ni bil igra 'od igralcev za igralce', ampak 'od mutantov za mutante'. Izvirno, a kupcev tako geslo ni privabilo v trumah.
llout ni bil nič posebnega. Nasprotno, z izometrično grafiko in poteznim bojem je celo za tiste čase deloval nekoliko zastarelo. Tudi zvočna podlaga je bila speljana na zavijanje puš­čavs­ke­ga vetra in generično muzakanje v naselbinah. Izjema je bil izvrstni uvodni komad Maybe skupine Inkspots (sprva so hoteli I Don't Want to Set the World on Fire istih izvajalcev, a si niso mogli zagotoviti pravic; to je Bethesdi uspelo za tretji del). Morda tudi zaradi tega nikoli ni postal masovna uspešnica. Saj veste, budale vole šareno. A dosti tistih, ki so ga kupili in (pre)igrali, je postalo fanatičnih oboževalcev, ki so zahtevali še. Zaljubili so se pač v posebni, razprostrti sis­tem igranja, v neobrzdano krvavost, saj so lahko sovražniki eksplodirali kot kake prenapihnjene krvavice, in v nenavadne moralne odločitve. Za primer naj navedem eno najbolj spornih. Če ste v prvem mestu, na katerega ste naleteli, ko ste pokukali iz Votline, šerifu (glas mu je posodil Richard Dean Anderson) pomagali vzpostaviti red in zakon, je naselje životarilo in propadlo. Če pa ste pomoč ponudili mafijskemu šefu, je ta iz kupa kolib razvil pravi mali center nastajajoče civilizacije. Odveč je reči, da kravatarjem to ni bilo všeč in s popravkom so morali avtorji kasneje stvar omiliti. A s tem špila seveda niso očistili ...

Fallout - vzpon, somrak, preporod objavljeno: Joker 184
november 2008