Revija Joker - Popolna igra

ČLANKI
stranka » članki » anali » Popolna igra

Tetrisov učinek
Tetris igrajo vsi, in to neprestano. Za to je več konkretnih razlogov. Prvič, zlaganje kosov ugaja graditeljskemu namesto uničevalskemu delu možganov, kar je v digitalni zabavi, ki se zvečine osredotoča na pokanje monstrumov, še vedno neobičajno. V Tetrisu gradnja nadomešča pobijanje, kaos se umika redu in izginjanje starega v slogu življenjskega kroga omogoča prihod novega. To sede moškim, ženskam, od­ras­lim in otrokom. Drugič, početje ima adrenalinsko razsež­nost, saj moraš razmišljati in se odzivati hitro. Tako je is­to­časno poskrbljeno za tuhtanje in ples prs­tov. Tretjič, špil dojameš v sekundi, za mojstrovanje pa potrebuješ neprimerno več, saj je situacij zaradi naključnih padajočih kosov neskončno. In četrtič, Tetris udarja po isti heroinsko obsesivni struni v človeški duši, na katero brenka World of Warcraft. V vodnjaku je zmerom še ena vrsta za izbris, še en padajoč delec, ki ga je treba razporediti, še ena praznina med urejenimi kosci, ki proseče zre vate, da jo zapolniš. To je klic, ki se mu kontruktor v nas skorajda ne more upreti.






Za hiter tetrisni fiks skoči na Tetrisfriends.com, kjer lahko pokažeš svoje široko znanje, kako narediti stolp iz Pise na sredini ekrana. Slično nalezljiv je uradni Tetris za DS, kjer so na liniji sami Japončki.

Tako zelo adiktivna je igra, da proizvaja takozvani 'Tetrisov učinek' (Tetris effect) - mnogi, ki jo igrajo dlje časa, začno o igranju razmišljati tudi, ko ga ne izvajajo, čutijo nenavadno potrebo, da bi zlagali blokce, in ko gredo spat, jim kosci padajo pred zaprtimi očmi. Tetris efekt je postal celo krovni izraz, ki označuje halucinogene učinke vsakršnih špilov, recimo WoWa, Guitar Hera ali Street Fighterja.
Predvsem pa je zanimivo, da se izvirni dizajn v vseh teh letih skorajda ni spremenil. Verzij je ničkoliko, a praviloma se najbolje igrajo ravno tiste, ki ostajajo blizu originalu. Tetris je Tetris in bolj kot ga skušaš spremeniti, bolj se izkaže, da je najboljša njegova najbolj pristna oblika - največkrat ona kristalno čista izpred četrt stoletja. Tista, ki se ji Japonci s serijo Tetris the Grand Master le globoko klanjajo in za katero Pažitnov pravi, da je ne bi modificiral v ničemer. Zares: če si kaka igra zasluži, da ji rečemo popolna, je to Tetris.






Še pomnite, tovariši? Tale človek v ljubljanski Kiberpipi zlaga kosce v pristnem okolju XTja z zelenim monitorjem in 5,25-inčnim disketnikom ter zamaščeno tipkovnico. DosBox gor ali dol, takole se igra Tetris!






Popolna igra objavljeno: Joker 192
julij 2009