Revija Joker - Afnarije nekega gusarja

ČLANKI
stranka » članki » anali » Afnarije nekega gusarja

Kolesje steče
V drugi polovici osemdesetih sta k Lucasom prihlačala mlada uma, Dave Grossman in Tim Schafer. Po poskusnem delu na SCUMMu, kjer sta si izmišljevala najbolj nore vice in situacije, ju je Ron na hitro rekrutiral k novemu projektu. Monkey Island je dobil ime čisto po naključju, ko je v Ronovo pisarno uletel neki sodelavec in kvasil nepovezanosti o Opičjem otoku. Neumnost bi kaj lahko ostala pozabljena, a se je Ronu zdela tako posrečena, da jo je pograbil in iz nje naredil mit. Nato je The Secret of Monkey Island v hranljivem, z ustvarjalno norostjo prežetem oddelku nastajal med neskončnimi urami krohotanja, ko je družba sočasno pisala vrstice kode in dialoga. Ogromno šal so spočeli improvizatorsko, kar med pacanjem, le nekatere so bile predvidene vnaprej. Če kaj ni šlo, so vsebino jadrno popravili in jo spreminjali do zadnje minute.

Tim Schafer se je mučil s pomorskimi bitkami, a so jih iz Secreta izrezali. Vrnile so se v trojki, ko izvirne skupine ni bilo več zraven.

Kako izjemno spontano je bilo vse skupaj, priča tudi nastanek imena Guybrush. Steve Purcell, drugače ata Sama in Maxa, je namreč med risanjem v Deluxe Paintu sprajte shranjeval kot 'guy' oziroma 'tipček', saj lik uradnega imena še ni imel. Ker je program imenom vsakič pripel končnico 'brush', je nastalo slavno in neštetokrat zlorabljeno ime, ki si ga narobe zapomni in se z njim pozabava čisto vsak s petimi minutami časa. Priimek Threepwood pa so izbrali kasneje na natečaju.
Igra je bila nared 1990., po enem letu razvoja. Najprej je izšla verzija EGA z ločljivostjo 320 x 200 na disketah. Imela je šestnajst barv, vmesnik je bil miškoven, igralec pa je izbiral med dvanajstimi glagoli oziroma dejavnostmi. V inventarju še ni bilo sličic predmetov, ampak le besede. Čez dve leti so izdali luksuzno različico na CDju. Grafika je bila izboljšana do ločljivosti VGA (640 x 480) in je skočila na pisanih 256 odtenkov. Inventar je postal slikoven, medtem ko se je število glagolskih dejavnosti skrčilo na devet, saj so odrezali praktično neuporabljena ukaza prižgi ter ugasni, medtem ko je hoja (ukaz 'walk to') postala privzeta.

Steve Purcell je z založnikom sodeloval že davno pred pustolovščino Sam & Max Hit the Road iz leta 1993. Njegove ilustracije so bile vir novih idej.

Obe različici sta bili igralno enaki in sta se pričeli na sanjavem, z mesečino oblitem otočku Malée nekje v globinah Karibskega morja. Nanj je od nikoder prikolovratil mladenič okrog dvajsetih, ki je netopirsko slepemu mestnemu izvidniku pri kresu na vrhu otoka takoj prijavil, da hoče postati gusar. Kajpak v temle legendarnem nagovoru: "My name is Guybrush Threepwood, and I want to be a pirate!" Boljšega uvoda za tak projekt si ni moč zamisliti. Pot je mlečnozobca nato peljala skozi tri preizkuse nadarjenosti, kjer se je moral izkazati v zmikavtstvu, zakladolovu in mečevanju. Tega so stvaritelji videli kot nepogrešljiv del piratstva, a ker niso hoteli akcijskih vložkov, so se, navdihnjeni od gusarskih filmov, odločili za besedno mečevanje. Tako si hodil po karti in izzival lokalne razbojnike, da si se naučil novih žaljivk in mogel naposled 'načitan' izzvati lokalno prvakinjo. Sistem je sicer domiseln, a tudi nekam razvlečen. Vseeno pa je obkladanje z nekulturnostmi tipa "Boriš se kot krava" postalo reden gost nadaljnjih opičjih pustolovščin. Druge uganke so bile privlačna mešanica različnih stilov in mehanizmov, od časovno omejenih sekvenc do besednih iger ter ustvarjalne rabe čudnih predmetov. Posebej nepozabna je bila sekvenca za zidom graščine, kjer si samodejno in popolnoma odbito akcijo spremljal skozi kratke napise. Mišljeno je bilo, da bi bilo vse to igralno, toda špil bi bil prevelik. Je pa Guybrush po dotičnem vlamljanju prvič zagledal lastnico hiše in hkrati ljubezen svojega življenja, guvernerko Elaine Marley.

Afnarije nekega gusarja objavljeno: Joker 193
avgust 2009