Revija Joker - Neutolažljivi klic masakra

ČLANKI
stranka » članki » anali » Neutolažljivi klic masakra

Tarče jeze
Favna v God of Warih je kajpak vzeta iz starogrške mitologije, ki je rabila kot navdih tako Rimljanom kot mnogim avtorjem vsakovrstnih izmišljenih del. Seveda, saj je zaloga bitij, ki jih opisujejo sirtakijski miti in legende, ogromna, navdihnjena in kot nalašč, da jo vržeš v mesoreznico ihtavega razbijača. V enici Kratos faše predse okostnjaške vojščake v grških oklepih, kiklope, minotavre, gorgone (kačje telo in ženska glava, ki te lahko okameni), harpije (ptičje telo in ženska glava), sirene (rbije telo in ženska glava - opazite vzorec?), satire, miniaturne in malo večje kerbere ter kentavre. V dvojki pa je stara menažerija predelana in razširjena z grifini, nimfami, raznorazno soldatesko in še večjo zalogo šefov.
Ti so nasploh viški spopadov v seriji GoW. Običajno jih je treba najprej dovolj natepsti, da razkrijejo šibko točko. A to ni tako enostavno, saj je treba za to pravilno udarjati, se spretno izmikati, bežati, skakati in upo­rabljati okolico. Naletiš recimo na krakena, ki z lovkami objema steber in skriva pritiskabilno ploščo. Najprej ga moraš dovolj pobezati po udih, da jo razkrije, in nanjo odnesti truplo ubitega avanturista. Tako se sproži mehanizem, ki iz talnih razpok sikne paro, s katero se na Ikarovih krilih dvigneš v zrak in ogromnjaka porežeš po frisu. Ko so šefi zadosti poškodovani, pa se sproži kar dolga QTE-sekvenca, kjer z zaporednim pritiskanjem ukazanih gumbov zmasakriraš impresivno kreaturo. Kratos se v vnaprej pripravljenih animacijah na verigah vihti po zraku, reže glave, seka noge, prebada oči, ruva čreva.

Vsled uspeha prvenca je imel God of War 2 večji proračun in je bil nasploh zajetnejši projekt. Cekin so med drugim vložili v znane govorce, saj so glasilke posodili surovežni Michael Clarke Duncan (Atlas), Harry Hamlin (Perzej) in Linda Hunt (Gaia ter napovedovalka). Temu navzlic so ga prodali 'le' dva milijona, dočim je prvenec dosegel skoraj 2.500.000 potrženih izvodov.

Materiala ima vsekakor dovolj, saj je nekaj šefov gromozanskih, recimo kolos z Rodosa v GoW2 in triglava hidra v prvencu. Vendar ne gre samo za velikost, tem­več za občutek, ki te preveva, ko ugledaš po­šast­no, neustavljivo silovitost teh nasprotnikov. Ko hidra frdamano razjarjeno zatuli iz orjaških razprtih čeljusti, da te odfedra z ladijskega jambora, če ne blokiraš, se zaslon zamegli, joypad se trese in trušč iz zvočnikov spravi v beg sosede. In to pri pet let stari igri, kar brez težav dokaže, da lahko HD in 3D jočeta v kotu, če za njima ni vizije. Vzdušje izvrstno dopolnjuje fantastična glasba, v kateri se grandiozno mešajo zborovsko petje, godala in trobila. Soundtrack upravičeno prodajajo ločeno, zanimivo pa je, da so njene dele posneli na različnih lokacijah. Pel je recimo zbor v Pragi, medtem ko so mogočne sekcije trobil zabeležili pri simfonič­nem orkestru v Londonu, kjer slovijo ravno po tem.
Grška mitologija v God of Warih oživi tako učinkovito, kot zmore redkokateri film, knjiga ali igra. Kakopak na podlagi tega, kako je napletena štorija in kako so vstavljene premnoge osebe iz bajk, ne gre pisati seminarske naloge. Zevs, titani, Atena, Ares, Šparta, kiklop, Ikar, Prometej, Perzej, Artemis, Pegaz, stebri, vrata, meči, štukature in še sto drugih likov ter elementov je zmetanih vkup v pikanten golaž, ki streže mladinski želji po avanturi. Jaffe je večkrat naznanil, da je God of War njegov poklon fantazijskim filmom in prav­ljičnim knjigam, ki jih je izkusil kot dete, tako kot je Avatar isto za Jamesa Camerona. Vseeno pa so mitološke reference dokaj spoštljive in ustrezajo izročilu, tako da znajo komu vzbuditi radovednost po starogrš­kih legendah. V njih je prispodobno in konkretno opi­sa­nih toliko zarot, prevar, umorov in incesta, da se člo­veku obrne. Vidim, da že tečeš v knjižnico...

Neutolažljivi klic masakra objavljeno: Joker 199
februar 2010