Revija Joker - Potreba po nadhitrosti

ČLANKI
stranka » članki » anali » Potreba po nadhitrosti

Plasiranje izdelka
Wipeoutova 3D-grafika je danes sicer dokaj bedna, saj se trirazsežne igre videzno starajo neprimerno slabše od 2D-vrstnic. A še vedno je občudovanja vreden krovni dizajn. Celostno podobo je naredil oblikovals­ki studio The Designers Republic, ki je tedaj žel velike uspehe in čigar uporniški slog je bil Wipeoutu pisan na kožo. Zgodbe ni bilo, a marsikaj si zaključil ravno iz okolice in splošnega stila. Igra je bila umeš­če­na v nedoločeno prihodnost, kjer nisi videl ljudi, marveč si prisostvoval le elementom moderne arhitekture - kovini, steklu, plastiki. Temu primerno je bilo oblikovanje minimalistično, s tenkimi črtami, stiliziranimi meniji in vzhodnjaškimi simboli. Celo lični priročnik je bil narejen po tem zgledu. Del prog so bili tudi ogromni oglasni panoji. Le-te so sprva namestili zato, da bi bilo potrebnega manj izrisovanja obzorja, zaradi česar je več strojne moči ostalo za druge zadeve. A na koncu so se brez težav vklopile v krovno po­dobo hladne, brezosebne, potrošniške future, ki jo obvladujejo korporacije.
Tako podoba kot akcija sta se izvrstno razumeli z glasbeno spremljavo. Ta je bila pisana na kožo divjemu igranju, a se ni napajala iz kitarskih rifov, marveč iz scene plesnih klubov. Močni elektronski ritmi so bili perfektna spremljava za norenje po stezah in po­ši­l­ja­nje izstrelkov v riti. Pri tem ni šlo za afnanja levakov, temveč so muziko prispevali evropski znaneži oziroma avtorji, ki so bili na robu preboja. Bil je to nadmočen unc-unc imen, kot so The Prodigy, Chemical Brothers ter zmiksani Manic Street Preachers. Ob tem ne gre pozabiti, da je bil to čas, ko cedeji še niso dodobra izrazili svoje premoči nad moduli ter disketami. Wipeoutova glasba je bila izvrstne kvalitete in je de­lovala kot nov kamenček v mozaiku prehoda na zgoščenke.
Da so Psygnosis združili zelo dobro dirkanje, vizuelno in stilistično odličnost ter zažigalno glasbo, je bilo prejkone naključje. A v končni fazi je bila to voda na mlin podobe playstationa kot naprave nove dobe. Spomnimo se, da so PS1 oglaševali kot večpred­stav­ni stroj, ki ni le naprava za okorele špilavce in otroke, marveč suče glasbo ter animacije filmske kvalitete. (Prevrtimo trak naprej in opazili bomo vzorec: PS2 predvaja DVD-filme, PS3 bere blu-raye.) Sonyjev marketinški stroj je Wipeout izkoristil za prepri­če­va­nje ljudi, da igre niso več zgolj za piflarje iz kleti, marveč da so kul, hip, in. Stojala s playstationi in Wipe­outi so namestili po nočnih dens klubih po Veliki Britaniji in širše po Evropi, kjer so se zlahka zlili s sceno. Dober glas se je brž razširil, k čemur je pripomogel tudi prizor z igro v filmu Hackers z Angelino Jolie.
Nič presenetljivega ni, da se je kmalu po uspehu Wipeouta pojavilo kar nekaj izdelkov v istem slogu, na pri­­mer Slipstream 5000, Hi-Octane, P.O.D., Extreme-G in Star Wars Episode 1: Racer. Morda je to sorto zadevščin igral tudi Lucas in tako vizualiziral bojevalno drvenje v filmu, ki je bil osnova za slednji naslov. Saj vemo, da špila, gik stari.

Vem, da vas je Wipeout HD na playstationu 3 mnogo prezrlo, ker je kao krneki in ker ga ni bilo v trgovinah. No, ni krneki in od decembra naprej ga prodajajo tudi na blu-rayu, in sicer za polovično ceno skupaj z dodatkom Fury. Če si dirkač bolj odprte glave in nočeš biti doma samo v ferrarijih, igro nemudoma poišči.

Potreba po nadhitrosti objavljeno: Joker 201
april 2010