Revija Joker - Klic po bukvici

ČLANKI
stranka » članki » anali » Klic po bukvici
Klic po bukvici
...
Sneti se zazre v narobe svet: igralno so špili preprostejši, bolj hroščati so, izdajatelji vsebino radi prestavljajo v DLC, zdaj pa je veliki založnik Electronic Arts sporočil, da svojim izdelkom ne bo več prilagal priročnikov. Rešetanje odločitve je na mestu.

Zgubanci se spomnimo časov, ko si odprl praviloma veliko kartonsko škatlo z raču­nal­niško igro (konzolne so bile v tem pog­ledu od nekdaj revnejše in bolj standardizirane) in se je ven usulo čuda stvari. Razen disket ali CDjev si v njej našel ločena navodila za namestitev, priročnik in game guide ali hint book z nasveti. Dostikrat so te osrečile dobrote v slogu zemljevidov, kovancev, avdiokaset, šablonskih nastavkov za tipkovnice in romanov. Neredke so bile protipiratske zaščite v slogu kartonskih koles s simboli.

Danes bi bila to super duper posebna edicija za 80 evrov, svojčas pa je bil takle Elite edini naprodaj. In še veliko je bilo iger, ob katerih so se ti po odprtju šatulje zasvetile oči. List za razpoznavanje plovil je tu molel izpod tipkovnice, z eno roko si pilotiral, z drugo pa brskal po priročniku. Idila.

V središču pozornosti so bili priročniki. Pred desetletjem so določene zvrsti praviloma spremljale orenk igrobukve. Več kot 200-stranske tiskovine niso bile nobena redkost med letalskimi simulacijami, prav tako so bile s podrobnimi razlagami in zgodovinskim ozadjem opremljene vse ostale vojaške igre, od podmor­niščin do strategij. Frpjke so takisto brez izjeme dopolnjevale veselja vredne knjižnice z literarno štorijo, opisom sveta in prebivalcev, razlagami ča­rov­nij in tako naprej. Tudi mnogo preostalih iger je bilo op­rem­­ljenih vsaj z barvno, kakovostno stiskano bukvico, ki je imela vsaj nekaj strani zanimivega čtiva. Če koga zanima, kako smo se imeli tistihdob, naj obišče Replacementdocs.com in od tam cukne stara navodila.
Sicer je res, da so igre njega dni ob svoji zapletenosti slabše skrbele za uvajanje in da mnogokrat niso imele težavnostne krivulje, marveč navpično vzpenjajočo se črto. Na računalnikih je mrgolelo simulacij letenja in kompliciranih frpjev, ki so zahtevali pošteno navodilno obravnavo. Hkrati vanje niso dajali tutorialov, mar­­več te je špil rad brez ceremonij postavil v kabino lov­­ca ali na sredo sovražnega območja, kjer so te gr­dav­ži nemudoma posilili. Zato so bila debelejša navodila obvezna, medtem ko je danes drugače. Prav tako starih časov ne gre opevati počez, saj megabuk­ve vsee­no niso spremljale vsakega špila. Dosti je bilo naslovov, ki bi si zaslužili boljšo spremljavo, recimo skoraj vsi Lucasovi vojnozvezdni naslovi, začenši z X-Wingom, medtem ko so bile za nameček evropske izdaje praviloma revnejše od ameriških.
A vseeno je razlika med tem, kaj si dobil v škatlah nekoč in kaj danes, občutna. Enostavno si imel svoj­čas občutek, da si za svoj cekin prejel nekaj konkretnega, nekaj, kar si lahko nesel v posteljo ali vlak, pa čeprav so bile igre včasih morebiti celo dražje kotzdaj.

Težkokategorne simulacije letenja, kakršni sta bili Falcon 3.0 in Flight Unlimited so imele priroč­ni­ke včasih vezane v spiralo, da si laže listal po njih. Preučiti ti ni bilo treba le samega usmerjanja letala in inštrumentov, marveč tudi zakonitosti le­tenja, manevre (sodček ...) ter podatke o avionih.

Klic po bukvici objavljeno: Joker 214
maj 2011

poglavja članka:

Uvod

Cuzanje kupcev

Mati, črke bi!