Revija Joker - Pixar - 25 let brez svinčnika

ČLANKI
stranka » članki » anali » Pixar - 25 let brez svinčnika

Vslogi je moč
Pixarjevo sveto trojico sestavljajo Ed Catmull, John Lasseter in Steve Jobs. Vsi pripadajo povojni generaciji in si delijo vizionarstvo ter željo po ustvarjanju. Prvi se je že v sedemdesetih navdušil za napredne plati računalniške grafike. Med študijem je izdelal prvo računalniško animacijo dlani, ki se je zapirala in odpirala. Kaj kmalu so ga izvohali pri Lucasfilmu, ki je ravno tedaj očaral s spektakularno Vojno zvezd in iskal ljudi, ki bi digitalizacijo posebnih učinkov ponesli više. Catmull je tako postal osrednji element skupine za topodročni razvoj. Šlo mu je dobro, vendar je za pravi preboj potreboval nekoga z ustvarjalno žilico.
Rešitev je prinesel John Lasseter. Ta dobrodušni očalar je danes vodilni kreativni mož Pixarja, kariero pa je začel kot pometač v Disneylandu. Veselje do risanja in animacije ga je vodilo v Disneyjev študijski program CalArts in kasneje k v službo k miškovcem. A tu njegov mladostni zagon ni naletel na ugoden odziv. Toge starine, ki so se preklale za oblast, so novinca kmalu vrgle na cesto.

Z leve stojijo Ed Catmull, Steve Jobs, Disneyjev aktualni direktor Robert Iger ter John Lasseter. Z Disneyjevim prevzemom Pixarja je Lasseter postal kreativni šef animacije v obeh studijih. Obenem Disneyju pomaga načrtovati atrakcije v lunaparkih.

Udarec je bil za Lasseterja hud, vendar k sreči ni trajalo dolgo, da je našel somišljenike. Leta 1984 je pričel sodelovati s Catmullovo skupino pri Lucasfilmu. Ti so v svoji sredi potrebovali kreativca in animatorja. Sprva brezimna ekipa si je nadela ime Pixar, ki izvira iz španskega glagola 'pixer' - slikati. Končnico so spremenili v -ar, da bi ime zvenelo bolj moderno in tehnološko. Njihov osnovni izdelek je bil namreč Pixar Image Computer, napredno računalo za izris. Namenjeno je bilo uporabi v medicini, vladi in težkokate­gor­ni animaciji. Toda drage, specializirane kište niso šle najbolje v promet, zato je skupinica močno stiskala zobe in pasove. Hišna animacija je bila tedaj postranska, domala ljubiteljska veja, ki jo je negoval predvsem Lasseter.
Usoda druščine je postajala vse bolj negotova, dokler ni leta 1986 vskočil tretji mušketir, Steve Jobs. Ta tedaj ni bil več v službi pri Applu in je vse moči vlagal v računalo next. Jobs je v zanesenjaškem moštvu zavohal potencial, ga kupil in ga jel potrpežljivo zalagati s sredstvi. Ko so tehnologija, navdih in denar klapnili, se je za Pixar začela pot navzgor.

Toy Story 2 (1999) je bil zaradi Disneyjevih pritiskov sprva mišljen kot enourni odvrtek neposredno za video. A so ga v zadnjem hipu porinili na platna. Pixar se je tu res namučil, saj je sredi produkcije nad slabim izdelkom obupal, vse vrgel v smeti in pričel od začetka. Ta risulja je bila eden bistvenih kamnov spotike v odnosu z Disneyjem, kar je kasneje vodilo v razdor.

Monsters, Inc. (2001) so prva risanka, kjer je Lasseter režiserski stol prepustil ene­mu od mlajših kolegov. Brenkale so na starševske strune in se podale v neraziskano območje tkanin in dlake.

Finding Nemo (2003): Avstralija, prelep podvodni svet in zobozdravniki? Prva risanka, narejena posebej za Navi! Animatorji so šli na tečaj potapljanja, da so lahko ujeli tisto pravo čarobnost koralnih grebenov in odprte modrine.

Pixar - 25 let brez svinčnika objavljeno: Joker 215
junij 2011