Revija Joker - Pixar - 25 let brez svinčnika

ČLANKI
stranka » članki » anali » Pixar - 25 let brez svinčnika

Vlečenje vrvi
Danes se zdi, da se v zlato spremeni vse, česar se Pixar loti. Studio melje kot dobro naoljen stroj, ki vsako leto izpljune nov animacijski presežek. Razvoj vsakega traja štiri, pet let, kar pomeni, da mora biti so­časno v delu več projektov.
A nič ne pride samo od sebe in v začetku, ko so si še utirali pot, je bilo učenje trnovo. Njihov prvi celovečerec, Toy Story, je nastajal mukoma in med nenehnim Disneyjevem vmešavanjem, kar je mlademu studiu jemalo moči. Pri končnem izdelku, ki je izšel leta 1995, so resda prekosili vsa pričakovanja. A hk­ra­ti so se naučili, da je treba poslušati predvsem sebe.

Lučka je za Pixar to, kar je Miki za Disney. Luxo Jr. je prelomen, z oskarjem nagrajen dosežek. Teh­nič­ni vidik ni vse, saj še bolj deluje na čustvenem pod­ročju. Lasseter je ponosen, da ga je po ogledu nekdo vprašal, če je starševska luč mama ali oče.

Huronski uspeh jim je poleg samozavesti dal več pogajalske moči v rokoborbah z Disneyjem. Ta se je v tistem času dušil v stagnaciji in neučinkovitem, škodljivem vodstvu. Kljub težavnemu partnerju je Pixar postajal vse bolj samostojen, ni se naslanjal na tuje ideje in je svoje junake čuval kot otroke. Zanimivo je, da še danes črpajo iz ustvarjalnih okruškov in domislic, ki so se jim porajale ob samem začetku. Robotek, ki čisti zapuščeno Zemljo, izgubljena ribica in mravljinčja kolonija so se vsi zaiskrili na nekem kosilu leta 1994, ko je Pixarjev vrh mozgal, kako naprej. Dela je bilo veliko in uspeh ni izostal. Zato je bilo toliko bolj boleče, da je Disney pobiral večino smetane in celo pravice do uporabe likov ter klepanja nadaljevanj.
Negodovanje je leta 2004 doseglo vrhunec in zdelo se je, da bo šel Pixar svojo pot. Ker pa bi odhod na svoje pomenil hudo birokratsko in organizacijsko breme, je bila dilema velika. Godlja se je nazadnje rešila tako, da je Disney pod novim vodstvom Pixar leta 2006 kupil in si ga priključil kot samostojno enoto. Zaenkrat kaže, da so bili strahovi pred izgubo identitete odveč, saj gre Pixarju tako z ustvarjalnega kot s finančnega vidika bolje kot kdajkoli.

Wall-E (2008): da bi ujeli zapuščenost smetarskega robotka, je velik poudarek na barvah, kadriranju in globinski ost­ri­ni. Posebnost so vključki z živimi igralci in nenazadnje je Wall-E mejnik uspešne mimike, saj prvi del filma ni slišati niti besede.

Up (2009) je prva Pixarjeva risanka v stereoskopski tehniki. Oči izgubiš ob deset tisoč pisanih balonih, orosiš pa ob nenavadno resni zgodbi, ki se dotika težkih tem. Dodaten trud so vložili v tkanine, ptičje perje in verno animacijo starejših ljudi.

Pixar - 25 let brez svinčnika objavljeno: Joker 215
junij 2011