Smiselno je, če pomisliš: zakaj že pred tridesetimi leti nismo ugledali prvo­osebnih igranj domišljijskih vlog, ki bi nas popeljala po naravi, pod milo nebo, prek jezer in kotanj do gorskih verig? Zato, ker računalniki in konzole niso bilI zadosti močni. Kako naj bi avtorji narisali hiše, drevesa in oblake, če so morali delati s tekstom in vektorji? V pogledu od zgoraj je še šlo, iz oči pa ne. Predvsem iz tega razloga so se pionirski špili te baže odvijali pod zemljo, v pravokotnih hodnikih zloveščih templjev, po katerih si ubiral pravokotne korake in gravže sekal pod pravimi koti. 
Do Ultime Underworld, ki je leta 1992 v žanr uvedla gladko premikanje, se je takih frpjskih koračnic kar nabralo. Številni sicer čislajo primerke, kot sta Dungeon of Dagorrath (v tujini, zlasti ZDA) in Eye of the Beholder. Toda stasiti velikan temničarstva je Dungeon Master iz leta1987.