Revija Joker - Mojster ječ

ČLANKI
stranka » članki » anali » Mojster ječ

Potik, spotik
Zanimiva poteza je čakala že začetku, ko si like za štiričlansko druščino oživil v dvorani s portreti, kamor jih je čarodejsko postavil kaotični gospodar ječe v opozorilo pustolovcem. Avtorji iz male, a vizionarske skupine FTL (Faster Than Light) so jih geekovsko imenovali po osebah iz knjig in filmov. Tako si naletel na Chani Sayadino Sihayo, ženo Paula Atreidesa iz filma ter knjig Dune, na Gothmoga, pribočnika angmarskega Kralja-čarovnika v Gospodarju Prstanov, in na Azizi Johari, Playboyevo zajčico leta 1975.
Romanje po zajetni temnici, po kateri si iskal čarobni dragulj, je potekalo v realnem času, brez za tisti čas značilnih poteznih elementov. Enostavni vmesnik je omogočal, da si vse opravil z miško ali pa se premikal s tipkovnico ter klikal po okolici, recimo stikalih in sovražnikih. S tem si se lahko denimo umikal vzvratno in pošasti, ki so šle za tabo, obmetaval z uroki. Prijem je bil za tisti čas nadvse domiseln in je kasneje postal značilen za prvoosebne streljanke. Ključ­na zanj je bila nativna podpora miški, ki ni nenavadna, če vemo, da je špil najprej izšel za atari ST, kjer je bil glodavec standarden del opreme, in je šele kasneje dospel na PC.
Vendar tak enostaven pristop ni pomenil preprostega igranja. Nasprotno, Dungeon Master je bil hudo zapleten. Like je grudila lakota, oprema jih je obtežila, bakle so dogorevale in grozile, da bodo druščino pustile v temi, treba je bilo spati. Statistik je bilo devet, čaral pa si tako, da si uroke sproti sestavljal iz simbolov. Osebki štirih razredov, se pravi bojevnik, duhoven, čarodej in nindža, so veščine dobivali tudi glede na to, kaj so počeli. Več mahanja z mečem je pomenilo boljšost na tem področju. Tako napreden je bil naslov, da so predmeti, ki si jih odložil, ostali na svojih mestih.

Dvanajst nivojev ima temnica in globoko spodaj čemi zmaj, ki pa ni končni šef. Spodaj je inventar s prostorčki za opremo in futer. Če bi rad igral DM, ti kažem na Oldgames.sk, kjer ga najdeš v vnaprej pripravljeni inštalacijski obliki za nova Okna.

Še en element, zaradi katerega je bil DM v zgodnjih igralskih dneh impresiven, so bili digitalizirani zvočni učinki, ki so dajali vedeti, da je sovražnik blizu oziroma so te strašili z njihovo bližnostjo. Amigina inačica je bila prvi špil, ki je postavil efekte v trirazsežni prostor, PC-verzijo pa si lahko kupil z modulom FTL sound adapter, če nisi imel zvočne kartice. Modul si priključil v paralelna vrata za tiskalnik in z njim povezal zvočnike, da nisi ostal brez vzdušnega praskljanja črvov, grčanja mumij, kričanja kričačev ter oglašanja mnogih drugih sovražnikov.
Vseeno pa je bilo v srcu Dungeon Masterja nekaj drugega, in sicer uganke. Temnica je bila polna maskiranih gumbov na zidovih, plošč v tleh, na katere si stopil, da si nekaj sprožil, in teleportov, ki so te recimo nevidno obrnili okrog osi. Če se teh fint spomniš iz Eye of the Beholderjev, vedi, da so jih ukrojili po Dungeon Masterju. Čisto po pustolovsko si z miško jemal predmete iz inventarja in jih uporabljal na svetu, od vstavljanja kovancev v reže do futranja ust z dragulji. Za razliko od današnjih frpjev pa miselni orehi niso bili ločeni od akcije, temveč se je oboje prepletalo.

Mojster ječ objavljeno: Joker 226
maj 2012

poglavja članka:

Uvod

Potik, spotik

Radostno izročilo

okvirčki:

Kletni arhivi