Revija Joker - Tihi ubijalec

ČLANKI
stranka » članki » hotnice » Tihi ubijalec
Tihi ubijalec
...
Aggressor

Pripadnike specialnih vojaških enot pri fotografiranjih radi potunkajo v lonec z maskirno barvo in jih vržejo v pragozd, kjer pozirajo kot novodobni plenilci. Češnja na torti takih scen je brez dvoma sa­­mostrel v kamuflažni barvi. Z njim ti možje dajo vedeti, da so res specialni, ker tega orožja v rokah rekrutov ponavadi ne opaziš. Tebi pa se v misli koj nariše prihuljeni komandos, ki s puščico nesliš­no sname nasprotnika s stražnega stolpa.
Vsaj tako si predstavljaš, kajti samostrel se ne oglaša s pokom, saj za poganjanje izstrelkov uporabi prožnostno energijo napete elastič­ne tetive. Princip je eden najstarejših in v obliki loka izvira iz pozne starejše kamene dobe 8.000 let pred našim štetjem. Samostrelom slične naprave, ki kraka in tetivo pritrdijo na strelno og­rod­je, so prvič zasledili na Daljnem vzhodu v približno osmem stoletju pred Kristusom. V Evropi ga zapazimo v pričevanjih starih Grkov tristo let kasneje. Ti so v glavnem popisovali težje naprave, katerih vrhunec je bila rimska balista.
Samostrel se je na antičnem in srednjeveškem bojišču za zastopstvo vselej boril z lokom. Toda orožji sta si navkljub enakemu principu različni do te mere, da dilema 'katero je boljše' ni smiselna. Najbolje je bilo, če si kot vojskovodja imel oboje. Lok se je pona­šal z visoko hitrostjo streljanja in enostavnim vzdrževanjem. Izurjeni lokostrelci z angleškim dolgim lokom, najboljšim takim evropskim orožjem, so lahko sovraga zasuli s salvami puščic do tristo metrov daleč z osmimi streli v minuti. Poudarek na 'izur­jeni', kajti dobri lokostrelci so vežbali praktično vse življenje in so bili zato tudi veliko vredna enota.

Medtem se je lahko navaden hribovec zadovoljivega rokovanja s samostrelom naučil v nekaj tednih. Izstreljeval je krajše in težje puščice z večjo kinetično energijo, ki so mogle na razdalji tam do stotih metrov bolje prebijati oklepe. Ker sta bila kraka na samostrelu krajša od onih na loku, je napenjanje zahtevalo več sile. Za to je strelec potreboval pomagala, kot so napenjalne kljuke, jermeni in vitli. Spričo tega je bila hitrost streljanja trikrat manjša od lokostrelčeve. Prestižni vojaki so imeli ob sebi dva pomagača: enega za napenjanje in drugega, da je pokonci držal ščit. Tako lok kot samostrel sta se v 16. stoletju začela umikati puškam.
Čemu se je samostrel potem spet znašel v rokah vojakov? No, saj se ni zares. Stereotip tihega polaganja teroristov s puščicami je primeren za filme, realnost pa se s tem ne strinja. Strel s tako napravo ni čisto tih, saj tetive ob sprostitvi oddajo značilen zvok, ki zna biti glasnejši od poka dušenega orožja. Predvsem pa strelica tarčo le redko ubije dovolj potihem. Običajno teka naokoli in se dere “JEBELA CESTA, PUŠČICO MAM V VAMPU!” S pridu­šeno ostrostrelsko puško lahko sovraga zadeneš v hrbtenjačo ali glavo in je vsega konec v trenutku. Torej, zakaj samostreli? Zlasti zaradi propagandne in psihološke narave. Komandosi z njimi so videti kul. In če se ga kdaj uporabi v boju, se ga za začetni šok, čeprav obstajajo pričevanja, da so nekatere sodobne vojske uporabljale zastrupljene puščice. Razen tega jih redno nucajo predvsem za lučanje plezalnih kavljev.

Na civilnem področju samostrele uporabljajo za športno in lovsko streljanje, četudi niso primerljivi s puškami. Imajo okrog petkrat manjši uporabni doseg in učinek na cilj od strelnega orožja. Izurjeni lovec s samostrelom bo snel divjad na nekje do šestdesetih metrih, ne več. So pa za civila zanimivi, ker za naprave s tetivo pri nas ne potrebuješ orožnega lista, čeprav jih moraš vseeno prijaviti. Z njim lahko ob prisotnosti starejše osebe streljajo tudi nepolnolet­ni. Večina teh naprav je sestavljene sorte (compound) – to so tiste s škrip­čevjem na koncu obeh krakov. Ta mehanizem uporablja elipsaste koleščke, ki olajšajo napenjanje in omogočijo večjo hrambo prožnostne energije v okvirju kot klasični lok. Najmočnejši puščice pošiljajo s polovično hitrostjo zvoka, torej nekje do 650 km/h. Tudi njih ne moreš napenjati z ročnim vlečenjem tetive, razen če rutinsko s prsti dviguješ 70 kilogramov. Poleg zato dobiš razne oblike vzvodov. In še nekaj: proženje samostrela brez vstavljene strelice je za napravo lahko pogubno!
Kdor si zaželi tak onegaj, naj pogleda v tujino. Najbolj razvpit izdelovalec je britanski Barnett, ki pa ne slovi po kvaliteti. Ne padaj na krilatice o hudi hitrosti izstrelka in se raje ozri za proizvajalci, kot so TenPoint, Parker in Bowtech. Kvalitetne mrcine, ki ne bodo razpadle po nekaj dnevih streljanja, se začno malo pod evrskim tisočakom. Pa po pameti, nočem sredi teka fasati puščice v rit.

Tihi ubijalec objavljeno: Joker 228
julij 2012