Revija Joker - Cvetličarna v hiši cvetja (Lazar Džamić)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Cvetličarna v hiši cvetja (Lazar Džamić)
Cvetličarna v hiši cvetja (Lazar Džamić)
...
Quattro

Italijanski strip Alan Ford je na območju nekdanje Jugoslavije svojevrsten fenomen. Pardon, ne fenomen, bi me brž popravil Lazar Džamić – prerasel je v simbol. Simbol neke države različnih, ampak med seboj tako podo­bnih si narodov, ki so se enako kot raz­vpita grupa TNT prebijali iz ene nemogoče situacije v drugo, stalno zategovali pas in vendarle nekako preživeli. To je prvi razlog, da je poleg rodne Italije strip o nesposobnih tajnih agentih uspel edinole pri nas. Današ­nji mladini imena Alan Ford, Grunf, Bob Rock, sir Oliver in Broj jedan ne pomenijo več dosti. Generacija, ki se bliža štiridesetemu, pa je z njimi še vedno domača. Če niste med njimi ali pa bi radi 
le malo jugonostalgije, le posezite po vedežu, ki smo ga objavili v Jokerju 255 in je zadnje delo našega Šerloka. Izida knjige, na katero se je ob pisanju obilno skliceval, pa žal ni dočakal.

Lazar je načitan gospod, ki živi in deluje v Londonu, trenutno pa je zaposlen pri Googlu. Hkrati je znan stripofil in verjetno eden največjih strokovnjakov za Alana Forda. Kakor se to sliši nekoristno, nam v dvestostran­ski razpravi razloži ne le zgodovinsko podlago, iz katere je črpal Max Bunker, ko je pisaril prigode ekipe iz cvetličarne, marveč njeno nadgradnjo, ki se je dodatno izkristalizirala v samosvoji risbi Roberta Raviole – Magnusa. Slog, ki je ubiral mejo med realistično risbo in karikaturo, je kot nalašč za strip, ki je pripeljal klasično commedio dell'arte v mo­derni vek in jo začinil z nadrealis­tič­ni­mi zapleti. In če ves zahodni svet, tako Lazar, deluje po sistemu pridnos­ti, matematike in discipline, to za nas Balkance ne velja. Mi delujemo po na­čelih kvantne fizike, kjer ena in ena ni vedno dve, marveč danes enajst in jutri sedeminštirideset. Zato se s svetom fordičev hitro poistovetimo. Seveda ne gre zanemariti genialnega prevajanja Nenada Brixyja, ki je znal situa­cije izjemno podomačiti. O tem lahko beremo v intervjuju z njegovim sinom.
Cvetličarna je odlično strokovno čtivo, ki se ne ukvarja zgolj z literarnim delom, marveč zna ponuditi docela antropološke odgovore na neznanski kulturni vpliv v neki državi. Pisanje je prevedel Branko Gradišnik, tudi sam velik ljubitelj stripa in prevajalec slovenske edicije, ki je bila žal kratkega veka. Starejši je nismo potrebovali, saj smo imeli 'original,' mlajši pa stripa niso več razumeli, saj tudi Jugoslavije ni bilo več. Morda pa bo koga od njih le zanimalo, kaj so nam pomenili črnobeli zvežčiči s skupino TNT. Odgovor bo našel v tej knjižici. 

Cvetličarna v hiši cvetja (Lazar Džamić) objavljeno: Joker 260
marec 2015