Revija Joker - Figa (Goran Vojnović)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Figa (Goran Vojnović)
Figa (Goran Vojnović)
...
PrFOXa

Po romanih Čefurji raus! (2008) in Jugoslavija, moja dežela (2012) je tukaj sveže utrgani pridelek z nagradami ovenčanega fužinskega av­torja. Roman Figa je organska nadgradnja pr­vih dveh besedil, ob čemer je tematsko blizu njegovemu filmu Piran Pirano (2010), ki med branjem občasno kar poblisne pred očmi.
Po smrti dedka Aleksandra Jadran Diz­dar sestavlja mozaik spominov, da bi razumel (ne)delovanje svoje dru­ži­ne. Njihov glavni problem je dvojina. Pa ne tista slovnična, ampak človeš­ka. Kljub trudu Jadranu po skoraj štiristo straneh še zmeraj ostajajo odprta vprašanja o družinski zgodovini. Zakaj je dedek za eno leto odšel v Egipt? Kaj je oče Safet našel v Bosni, da se ni nikoli vrnil? In kam je izginila njegova A
nja? Roman bralca ves čas drži v nap­etem pričakovanju odgovora, ki bo čudežno osmislil vse te odhode. A izkaže se, da je kaj takega nemogoče. “Ni ti treba biti sam, da bi bil osamljen,” je imel navado reči Jadranov dedek. Zato glavni lik šele na koncu romana z Anjino pomočjo počasi za­če­nja dojemati, da v odnos vedno vstopata človeka, ki sta vsak zase svet. Če hočeta doživeti svoj 'happily ever after', si ne smeta postati tujca, ki se sp­loh več ne prepoznata.
Avtor je znova posegel po preizku­še­nem motivu Bosanca v slovenskem okolju, ki išče smisel življenja tudi z vrnitvijo v domovino. A če je v prvem ro­manu tipični prebivalec Fužin bralca nasmejal v karikiranih prizorih in s če­furščino, je bolj umirjeno spisana Figa intimna pripoved neke družine. Lahko bi bila moja ali tvoja, saj gre za univerzalne probleme, ki niso povezani z narodnostjo. Njihovo reševanje je morebiti pametno začeti tako kot Jadranov oče Safet – s šnopsom: “Ja i moj prijatelj Dane }emo sad popit malo rakije da se opusti, pa da dođemo tim Bosancima do dna." Avtor nasmeje s kak­­šnim novim čefurizmom, hkrati pa so se mu na papir prelile neskončne povedi, ki v naraščajočem tempu peljejo do čustvenih vrhuncev z robčki kot obvezno opremo.
Če si srečni pripadnik generacije Y, boš v Jadranovih spominih prepoznal lastno otroštvo, v katerem si na morje romal v preobloženem fičku, se sramoval tastarih in mogoče kot on izgubil nedolžnost na turbo maximusu. Pripravi se na duhovito in hkrati izjemno subtilno pisanje, ki te bo pri knjigi dr­ža­lo od prve do zadnje strani. Toplo pri­poročam in znabiti bo to še en kresnik na Vojnovi}evi polici. Upam, da ima plac. 

Figa (Goran Vojnović) objavljeno: Joker 274
maj 2016