Revija Joker - Česar ne moreš povedati frizerki (Agata Tomažič)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Česar ne moreš povedati frizerki (Agata Tomažič)
Česar ne moreš povedati frizerki (Agata Tomažič)
...
PrFOXa

Ko sedeš na stol v salonu, zapadeš pod vpliv nekega čarobnega uroka frizerke, ki ti razveže jezik. Nenadoma ji pripoveduješ o detergentu za pomivanje posode, pretesnem modrcu in moževem nadležnem smrčanju. Toda čeprav se zdi, da si lahko pod havbo odkrit kot v spo­vednici, obstajajo reči, za katere ti niti tam ne morejo dati odveze. Zbirka trinajstih kratkih zgodb Agate Tomažič razkriva prav te skrivnosti iz najglob­ljega kroga posameznikovega pekla. Naključne podobe, s katerimi kot skozi klju­čavnico škiliš v intimo glavnih oseb, imajo eno samo skupno točko: porušijo ti vsa pričako­vanja in te pustijo brez sape.
Avtoričini liki so povprečni osebki različnih družbenih slojev. Med njimi najdeš od gospodinje in maminega sinka do mladega poslovneža. Živijo običaj­no življenje, bolj ali manj v skladu z družbenimi normami. A vsakemu se zgodi nekaj povsem
nezaslišanega. Japi, ki obožuje žabje krake, se spremeni v žabo, študentka biologije razume ptičje pogovore, dočim lokalni kralj na Betajnovi raje zagreši umor, kot da bi si umazal ugled. Neobičaj­nosti pa s tem ni konec. Avtorica se požvižga na meje mogočega, zato navidez realistične pripovedi brezšivno veže s fantazijo. K temu močno pripomore sočen, svež in nadvse slikovit jezik. Vsaka zgodba ima svojega pripovedovalca. Včasih je to prvoosebni, spet drugič vsevedni veliki brat, ki like pozna v dno duš.
Če rad oko vržeš na zadnje strani te revije, so štorijice prave zate. Na dvestotih straneh sicer vlečejo k pomirjujoči raz­rešitvi, a se ta vedno sprevrže v svoje najbolj brutalno nasprotje. Moč­no spominjajo na slavno The Lottery in njihovo sporočilo je pravzaprav enako. Agata Tomažič nam deli literarne zaušnice, s katerimi nas prisili, da se pogledamo v ogledalo in sami sebi priz­namo najhujše grdobije, pri čemer njene zgodbe ne moralizirajo in ne dajejo pravih odgovorov. Podoba, ki s sa­lonskega stola strmi v nas, nam pravi, da znamo biti do drugih ljudi kritični in kruti, zato pred njimi skrivamo svoj pravi jaz. Ta je včasih nezrel in prestra­­­­šen, spet drugič patološki, nagnusen, naveličan in čisto nič človeški. In tega ne sme izvedeti niti naša najljubša frizerka. 

Česar ne moreš povedati frizerki (Agata Tomažič) objavljeno: Joker 283
februar 2017