Revija Joker - Beseda je vezana

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Beseda je vezana
...
StricBedanc sname slušalke in se zatopi v raperski bukvici, ki ne preklinjata kot furmana. Nezavedno začne kimati in na knjigah iskati gumb za glasnost.

Ob lanskem okinčanju Boba Dylana z nobel lovorjem so v javnosti vzniknile debate, ali glasbena besedila smemo šteti kot književnost in kako sploh učinkujejo, kadar so stavljena na papir brez spremljave orkestra, kitare ali neandertalske piščali. Letošnjo pomlad imamo Slovenci priložnost, da razso­dimo, kako se bralno obnesejo naši raperji. In to kar dvakrat. Pri Mladinski knjigi sta izšli zbirki Ti si čist normalen in Kla kla klasika, na pogled podobni, a v srčiki različni pesmarici. Prva ima antologijsko poslanstvo, medtem ko je druga zastavljena kot didaktični priročnik.

Mali leksikon domačega rapa
Ti si čist normalen sicer ni prva domača raperska knjiga. Rimajoči kolektivi, recimo štajerski Strihnin, so že na prelomu tisočletja pripravljali samizdate. A to je prvič, da so se ulični liriki znašli med platnicami prominentne knjižne založbe. Bukvice si zadajo predstaviti prerez verbalnega ustvarjanja slovenske hiphop scene, pri čemer se je odbiratelj besedil, literarni zgodovinar in kritik dr. Aljoša Harlamov, zna­šel pred nezavidljivim vprašanjem iz uvoda. Torej, kako naj besedilo živi na papirju. Spremno ubesedi, da se zaveda, da rap brez glasbene podlage lahko ostane brez motiva, čustva in hrbtenice. "Morda ma­njka marsikateri komad, ki je hud, a ne deluje brez glasbe, brez flowa, glasu, bita, brez raperjeve prezence," pove učeni bradatež, ki urednikuje na Cankarjevi založbi. Zato odpade kar nekaj nabrite­žev. Recimo velenjski fankdoktor Ziebane z domislicami v slogu "Piratstvo in edinstvo, madafaka!" A je Harlamov pripravljen dati mikrofon v ogenj, da je dotič­ne raperje vendarle mogoče tudi brati. "Da ohranijo moč, ne da bi komad slišali."

Dalaj Eegol (nekdaj Ali En) ponuja ekološko pridigo Nai firma dela. Brez burekov, levih scen ali slavospevov epilady in depilirnim kremam.

Več kot polovica od osemnajstih avtorjev, ki so v izbor prispevali dvajset besedil, je prve rime potrgala še v prejšnjem tisočletju. Zato komadi zvečine niso najbolj sveži, najnovejše besedilo, ki je iz leta 2015, pa je delo veterana Klemna Klemna. To je posledica stanja slovenske raperske scene, ki že nekaj časa ni izvrgla mladega imena, ki bi mu uspel preboj. Dokaj simptomatično zanjo je tudi, da v zbirki najdemo Slona in Sadeža, ki kljub Sadeževim uspešnim nastopom na freestyle prvenstvih nikdar nista bila del slorap prizorišča. Vendarle do potankosti zajameta prerez dogajanja, ko preigravata besedilne podzvrsti žanra. In kakor sta rek­la, da je rap "eden, ampak stilov je več," je slogov­no raznolika tudi Ti si čist normalen. 
V knjigi lahko tako preberete družbeno kritična besnenja, odo strpnosti Murata in Josea in Zlatkovo svetjelepovsko pozitivo v hvalnici prijateljskemu druže­nju ter košarki. Edini slog, ki ga ni najti, je prevzetno gangsterjaško nabijanje o cipah, mamilah in hudih avtih. Tovrstni komadi se večinoma zanašajo na manj zahtevno poslušalstvo, ki si želi predvsem bobneč, pumpajoč beat, dočim so rime vse prevečkrat zgolj kakšno stopnjo nad kulturnim programom maturantskih plesov bodočih frizerk. Pravzaprav najbolj uličarski reper od prisotnih, Doša, prispeva najpresunljivejše vrstice. V dialogu z odsotnim očetom ponudi jasen uvid v samega sebe: "A ni bed, da vidim tebe v seb sam takrat, k se zderem na mat, ji ne pustim stavka končat?"

N'Toko ni samo družbenokritični stihoklepec, ampak se lahko pohvali tudi s prostosložnimi veš­či­nami, saj je iz vseh betlov izšel kot zmagovalec.


Slovenija, od kod so rime tvoje?
Rap ni domena ljubljanskih ulic, saj je vzniknil po vseh kotičkih Slovenije in vsrkal nebroj lokalnih govoric. Knjiga je tako skorajda študija narečnih slengov, saj se sprehodimo od vzhoda do zahoda kokoške. Nekateri raperji se sicer držijo bolj splošno pogovornega jezika z občasnimi slengovskimi prvinami, na primer N'Toko, pri nekaterih drugih pa skorajda potrebuješ slovarček. Murskosoboška Stek­la psa opisujeta socialno stanje v tako pristni prekmurščini, da bi lahko stala na odru Cankarjevega doma z Beltinško bando in rimala: "Oni puni pejnez, ges bogati siromak, oni čakajo na neka, ges delan na ukaz."
Ušesa, vajena zgolj radijskih valov, bodo spoznala kar nekaj novih imen in ksihtov, med katerimi so ruški samosvojec Toxsick, krški jeznoritež Gero ali štajerska podtalna legenda Ezy-G. Zato je škoda, da knjiga ne prinaša slikovne upodobitve prisotnih, ki nepoznavalcem tako ostajajo le črnilo na papirju. A kljub temu besedilno niso nič manj močni kot vobče prepoznavni Trkaj, Murat & Jose, Ali En ali 6pack Čukur. Bodo pa sluhovodi prekaljenih raperskih zagretežev ob branju nedvomno želeli, da bi se med platnicami znašel njihov favorit. Sam zlivam deci šmarnice na asfalt v spomin neprisotnih zajebantskih štajerskih pripovedovalcev Tekochee Kru, razmišljajočega velenjskega Zme-Dena iz Plan B in ljubljanske fristajlerske pošasti Unknowna. Ta ima smolo, da je svoje veščine razkazoval večinoma na betlih in prostosložnih večerih.
Poleg besedil bo zvedavi čitavec izvedel tudi osnov­ne elemente slovenske hiphoperske scene, saj jo v sp­remni besedi historično popiše Jizah, eden največjih domačih poznavalcev rapa. Ta je izvrgla dovolj kakovostnih tekstov, da bi lahko v naslednjih letih dobili nadaljevanje ali tri. Skeptikom dokaže, da dolo­čena raperska besedila lahko brez zadržkov imenujemo umetnost, o kateri v zbirki premišljuje Samo Boris: "Umetnost je preživet z otroki in petdesetimi jurji plače. Takih umetnikov je v Sloveniji preveč, sam narod kr še skače. Kar je tud umetnost, gradnja identitete s poskokom, umetnost je predstavit pravo umetnost otrokom."

Trnowčan Klemen Klemen je eden najboljših domačih reperskih zgodbarjev. Neverjetne prigode so večinoma resnične. Na vesti ima kar nekaj fičotov.

Beseda je vezana objavljeno: Joker 285
april 2017

poglavja članka:

Uvod

Domače branje