Revija Joker - Klic orožja (Joe Abercrombie)

ČLANKI
stranka » članki » črkožer » Klic orožja (Joe Abercrombie)
Klic orožja (Joe Abercrombie)
...
Sneti

Pred leti sem med sprehodom po zagrebških knjigarnah občutil zavist do južnih sosedov, ki so se kopali v vrhunskem prevedenem fantasyju. A kdor čaka, dočaka, in tudi Slovenci smo zdaj po tej plati na približno spo­dobni ravni. Zbirka Srednji svet Mladinske knjige je nabreknila in gosti od­lič­­ni­ce, kot so Saga o Zemljemorju Ursule K. Le Guin, Artemis Fowl Eoina Colferja in Srce iz črnila Cornelie Funke. Pa seveda Gospodar prstanov, Hobit in Igra prestolov v vsej svoji zimiš­č­ni gloriji. Njeni najsvežejši pridobitvi sta Izruva
na (Uprooted) od Naomi Novik in pa temni biser, da ne rečem jezdec moderne fan­tazije za odrasle, Klic orožja (The Bla­de Itself) angleškega pisca Joa Aber­crombieja. O tem za­čet­nem delu trilogije Prvi zakon in avtorju smo pred dosti leti že modrovali, toda izid v materinščini si zasluži ponov­no omembo.

Znajdemo se v izmišljenem srednjeveškem svetu, katerega središče je z deželami v slogu Angleje in plemiš­ki­mi nazivi tipa 'dan Luthar' docela oblikovano po Evropi tedanjega časa. Sča­­soma sežemo do Bližnjega vzhoda, Af­ri­ke in čez, a tja gresta nadaljevanji, do­čim se Blade Itself osredotoči na po­­li­tič­­no nestabilno, notranje gnilo Uni­jo ter neposredno grožnjo s severa. Od tam prihajajo vikinški bojevniki in gob­linsko-orčji zobatci 'šanke', toda kraljevina z nabuhlim, nesposobnim vladarjem in pokvarjenimi svétniki na če­lu jih podcenjuje. Še dobro, da se pojavi ancientni mag in poveže nekaj herojev, ki bodo rešili dan, kajne?
No, ne. Eden ključnih gradnikov posttolkiensko-martinovskega fantasyja so antijunaki, in Klic jih je poln. Pajacem, ki jih nič kaj gandalfovski zaklinje­valec zbobna na kup, človek v roke ne bi dal niti seznama za v trgovino, kaj še­le usode dežele ino sveta. Med njimi so samovšečni oficir, od mašče­­va­nja napol zmešana črnka in barbar, ki si je strašni sloves pridobil s padanjem v ne­prostovoljno krvno norost tik pred pogibeljo. (Ja, 'blood rage' iz War­­craf­ta, kajti Abercrombie je gor ra­sel s špili in D&Djem!) Neprostovoljna, nasr­še­na druščina se poda na vznemirljivo raj­žo, polno brutalnih spopadov in s čr­ni­kastim humorjem prežetih situacij, ob katerih se istočasno režiš in krem­žiš. Za to je odgovoren predvsem 'zvez­­dnik' serije, zveriženi inkvizitor Glokta, ki se je iz obetavnega, čednega častnika v cesarskih ječah prelevil v žleht nakazo škripajočega telesa..
Tak je oder uživantske predstave, katere strani kar same od sebe letijo mimo. Na kraju sploh nimaš občutka, da si jih predelal dobrih petsto, tako sp­retno zna Abercrombie peljati fabulo in tako sočno ter zabeljeno je izrazje. Domet je sicer opazno krajši kot pri Martinu, saj svet ni tako razdelan. Kažin pa kljub špricanju krvi vedno zaznamu­je humor, ki ga incest ter krvava po­roka pač ne izkazujeta. Tudi zmajev ni. So pa doživeti opisi mečevalskih obračunov in magij, ki nadlegovalce v kadi uživajočega coprnika razblinijo v manjšo krvavo nevihto. Preberi, ne bo ti žal. 

Klic orožja (Joe Abercrombie) objavljeno: Joker 289
avgust 2017