Revija Joker - Transformers: Fall of Cybertron

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Transformers: Fall of Cybertron
Transformers: Fall of Cybertron

Megatronov pajac Sneti se reži Optimusu v glavo ... dokler se ne zave, da je smrt planeta pogubna za vse. No, to ga ne ustavi, da ne bi raztreščil kompletne oble.

Ko sem Transformers: War for Cybertron pred dobrima dvema letoma v Jokerju 204 dal visoko oceno 80, sem bil enako začuden kot bralci. Življenje se mi je tedaj krepko spremenilo. Zjutraj si nisem upal pogledati v ogledalo, na cesti so ljudje za mano metali čudne predmete in zvečer sem bil zaprt. A stal sem za mnenjem, da so Transformerji v režiji High Moon Studios daleč od licenčnega ščiša. Bistveni razlog je bil najbrž ta, da niso bili narejeni po filmu, kar je ustvarjalcem dalo več svobode in časa.
Naredili sicer niso nič posebej globokega ali izvirnega, saj je šlo za direktno tretjeosebno akcijado, ki se je sila zgledovala po Halu in Gears of War. Ampak, prvič, tobogan je bil divji. In dru­gič, Master Chief in Marcus Fenix sta v svojih kovinskih gvantih zgolj wannabe robota. Transformerji so daleč bolj kul, saj so večmetrski človekoliki, obliko spreminjajoči vojščaki, zapleteni v večno vojno drug z drugim.
Fall of Cybertron pove, kako sta si glavni sprti strani, Avtoboti in Deseptikoni, zjebali matični planet. V tem je zrno opozorila, da se lahko isto zgodi nam, toda za filozofiranje ni časa. Je tre­ba videti narediti naslednjo eksplozijo!

Grimrockova dinozavrska oblika je domala neranljiva in je namenjena predvsem temu, da s kremplji, zobmi in plamenom spektakularno plužiš skozi gnečo.

Pripoved o dveh hamburekih
V primerjavi z Vojno je Padec kot ham­burger v Burger Kingu nasproti McDonald'sovemu. Lahko v nedogled razglabljaš, če je boljša ta ali ona pleska, toda recept je sličen. Oba imata približno enake sestavne dele in hitro potešita lakoto, kar ne traja dolgo. A dokler goltaš, je ostudno slastno in izdatno mastno.
O posledicah basanja ne razmišljaš, tako kot niso kovinski prebivalci planeta Cybertron, dokler ga s stalnim vo­jevanjem niso tako izčrpali, da je tik pred propadom. Igra beleži zadnje dni pred eksodusom (v filmu se nato znajdejo na Zemlji), kjer Avtoboti pod vodstvom Optimusa Prima nabirajo energijo za lansiranje mamaladje, de­žur­ni negativec Megatron pa jih skuša zadržati.
Iz tega nastane simpatičen scenarij, vreden samostojnega stripa, saj je narejen docela v tem duhu. Nekaj je dramatike in nekaj humorja, pritegne pa dejstvo, da fabula spremlja več frakcij, od Dinobotov do Insecticonov. Što­­rija je tako bolj razgibana, manj seznanjeni s transformerskim svetom pa izvedo več o njegovem ustroju, ki še daleč ni tako monoliten, kot dajejo vedeti novejši filmi. Fanom bo pa itak prihajalo ob preštevilnih referencah.
Pustost dokončno odžene dobra razde­lava likov, kjer je Megatron pritegnjeno avtokratski, Starscream narcisistično neumen in Optimus boleče dobričinski. Liki so simpatično človeš­ki, posebej zaradi obilice solidno govor­jenih dialogov, od medsebojnih zba­danj v slogu “FIRE, FIRE, FIRE!” - “We ARE firing!” - “Then try AIMING!” do resnobnih izmenjav tik pred katastrofo. Pfffztk aarrgh badabum!

Debat med roboteji ne manjka, izkušnja pa je najboljša na PCju. Inačica za X360 se kar dobro drži, ona za PS3 pa ima neugodne težave z gladkostjo.

Zakovična zalega
Medmetov je še in še, kajti Fall of Cybertron je akcijadni tobogan s filmskimi popadki, glede na enico predruga­čen tam, kjer smo pričakovali. Na piedestalu grafičnega pogona Unreal Engina 3, ki dostavlja krasne učinke in veliko dimnih vlečk ter teče lepo na povprečnih mašinah, spremljamo vse bolj epski razčefuk. High Moon imajo od­ličen občutek za metalsko veli­častje, saj servirajo razpadanja železnih trupelc v električnih pršcih, titanske bojne robote (Bruticus! Metroplex!!), masovna raketiranja in serijska rušenja gromozanskih stavb. Vse to ob spremljavi bobnečih zvočnih učinkov in na­ži­ga­jo­če-orkestralno-zborovske glasbe. Sis­tem 5.1 je obvezen!

Če se neprijatelju tihoma približaš od zadaj, ga lahko instantno fentaš in ne vznemiriš njegovih kameradov. Uporabno, ko imaš robota s cloakom.

Odvijanje je pripeto na tračnice, saj ni več moč izbrati ene ali druge strani. Zdaj v jeklene čižme Avtobotov in Deseptikonov stopaš izmenično, dobiš pa vloge tako bolj kot manj znanih konzerv. Optimus in Megatron sta klasiki, a jima žaromete jemljejo ostali. Vsak ima časovno omejeno posebno sposobnost, ki se mestoma prekrivajo. Cliffjumper se zna narediti nevidnega, Swindle ima kavelj, s katerim se prijema za robove ploščadi in se poteguje nanje, Grimlock pa se levi v kovinskega dinozavra, ki bruha ogenj in divje taca sovražnike. Malih robotkov, kot je Laserbeak, ki se skrivajo v večjih, ne nadzoruješ, jih pa lahko kličeš na pomagaje.
Roboti so nadvse raznoliki - močni in počasni, gibčni, skrivajoči se, leteči -, njihova orožja pa zložno naraščajo po moči. Nosimo lahko največ dve, eno lahko in eno močno, od poštenih strojnic in šotganov prek cilje iščočih bazuk do elektrokutorskih batin ter svinjarije, ki nasprotnike za nekaj časa spremeni v zaveznike. Pride prav v gneči.
Za premagovanje tečnob dobivamo denar, s katerim pri terminalih nadgrajujemo tako dele orožij kot splošne robotske lastnosti, od hitrosti do odpornosti. Tak­isto kupujemo ali pobiramo uporabne predmete, kot so energijski ščiti in za­čas­na zvišanja moči, s katerimi se re­ši­mo iz škripcev. Oboje je v redu popestritev.

Najbolj spretnostni so boji s temile stražarji, ki so spredaj vrhunsko oklepljeni. Treba je počakati, da te zgrešijo, nakar jih analno zlorabiš. S sondo.

Transformers: Fall of Cybertron
založnik: High Moon Studios / Activision
objavljeno: Joker 230
september 2012

77
veličasten, pravomoški, adrenalinski, filmsko akcijski raztur z bojevniš­ki­mi roboti TOOO JAAA!!
raz­no­vrstne situacije in liki z nizom veščin
prehod v arenske obračune
potrebuje več vrst sovraž­ni­kov, boljše šefe in nekaj manj reciklaže
ni več coop kampanje