Revija Joker - Leisure Suit Larry Reloaded

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Leisure Suit Larry Reloaded
Leisure Suit Larry Reloaded

LordFebo obleče poliestrski ležerni suk­njič in gre že v tretje pecat iste pičke.

Znameniti fukfehtar iz prejšnjega tisočletja, ki sta ga obupna špila Magna Cum Laude in Box Office Bust grdo omadeževala, se je naposled vrnil v zvrsti, kakršna mu pritiče: v klasični pustolovščini. Toda na žalost kvestarjev stare šole poliestrski pajac ni dobil novega poglavja, marveč je njegov avtor Al Lowe nedomiselno posodobil prvi del, The Land of the Lounge Lizards - tistega, ki smo ga igrali leta 1987. Do tega sem kritičen iz dveh razlogov.

Prvič, gre za tretjo različico ene in iste igre, saj so uvodnega Larryja že enkrat povzdignili v bolj pisano, risankasto podobo (1991). Tista verzija je kljub nizki ločljivosti še vedno čisto prebavljiva. In drugič, Al je svoj projekt novačil na Kickstarterju, kar pomeni, da vanj ni docela verjel in je ziheraško žical fane. Ubiranje nostalgičnih strun mu je prineslo 655 tisoč dolarjev, kar je fantastičen nepovratni kredit za prepakiranje znane vsebine in starih štosov. Pri tem seveda špil še naprej prodaja za precej visokega dvajsetaka. Tak poslovni model se mi v tem primeru res ne dopade.

Tri generacije: 1987, 1991 in 2013. Marsikatero avanturo so že grafično posodobili, a le prvi Larry je že tretji Larry, torej prebarvan že v drugo. Pri čemer igra že v štartu ni bila izvirna, saj je − kot povedo prej­šnjemesečni anali − temeljila na še starejši Sierrini tekstovni pustolovščini Softporn Adventure.

Sifilis in Ken
Larry Laffer kot 40-letni devičnik uleti v lasvegaški Lost Wages, kjer se nameni najti ljubezen svojega življenja, pri tem pa, ako je sreča mila, poflodrati vse, kar je mehko in volhko. Je sicer sluzav in nesposoben, vendar se drži načela 'kdor jezika špara, fuka strada'. Zato izkupiček ene noči niti ni slab: poroka in dvakratni onegav. Da svoj cvet izgubi na sifilitični Rus­­kinji, ga nič ne moti.
Kljub nedvoumnim kvestom in neprestanim spolovilnim namigom to ni (s)eksplicitno podpasna igra. Koitus je tradicionalno cenzuriran, edini par bradavičk je na napihljivi lutki in vsa ginekologija je zgolj v neoporečnih besedah, brez F-wordov. Še straniščni humor je ministrantski. Moja pričakovanja, da bodo zdaj, ko se jim zaradi digitalne distribucije ni treba bati bojkota Wal-Marta, vključili nagice, so bila preveč naivna.

Larryjeva sreča z babami je v najboljšem primeru kratkoroč­na, saj ga vse zelo hitro dajo na čevelj. Tudi če s kakšno us­­pešno zaključi igro, ga v naslednjem delu že uvodoma odpika.

Pretiran je bil tudi optimizem, da bodo uganke in potek konkretno dodelali ter obogatili. Igralnih novosti in dodatnih delov mesta ni, dasi so obljubljali bistveno več vsebine in miniigre. Trem puzlam so vrinili še en korak (TV-daljinec po novem potrebuje baterije iz vib­ratorja) in dodali punco Jasmine s kvestom iskanja parfuma, nekaj predmeti ter dvema novima zaslonoma. To je mnogo prepičlo, saj je vse ostalo enako kot v izvirniku, vk­ljuč­no s 'Ken sent me', nujnim ponavljajočim se hazardiranjem, olagumijastimi neprilikami in umiranjem. Še risankastega uvoda in zaključ­ka se jim ni zdelo narediti, zato se igra prične s tremi komentatorjevimi stavki in sklene z Alovim saksofonom. Je pa res, da je glasba nadpovprečna in da je mnogo več vrstic teksta. A to, mestoma že pretirano posiljeno duhovičenje, igralnega skopuštva ne popravi.

Kupovanje tične pelerine je Larryjevo legendarno početje. Al, kolikokrat nam ga boš še prodal? Novosti je nekaj, ampak zve­čine je špil tehnična posodobitev že videne vsebine in hecov.

Mehka cura Al
Kakšna pa je igra kot igra, torej za nekoga, ki je bil za časa originalnih Salonskih lizardov še v procesu gametogeneze in ga nekam nehigienično fehtanje množic za projekt ne moti? Krivico bi storil, če bi Larryja dal v nič, saj je zabavna, barvita pustolovš­či­na s tematiko, ki je izredno redka. Tudi podoba, govor in melodije kažejo na vložen trud, če­prav bi bilo dogajanje lahko manj statično.

Sicer se da med šestimi oziroma sedmimi ikonami sprehajati s koleščkom, a je nadzor vseeno tečen. Njegov namen je le, da so si lahko dali duška pri komentarjih za vse mogoče poskuse.

A vseeno je skupaj vzeto ne morem oceniti bolje, kajti minusov in pomanjkanja je ob tej ceni preveč. Lokacij je vsaj pol manj kot v drugih predstavnicah in igro z ne preveč muje končaš v nekaj urah. Uganke so stare petindvajset let in žanrskih naprednosti ni. Še tradicionalno Sierrino točkovanje so skenslali. Zgodba, ki je danes važen element te zvrsti, si tu sploh ne zasluži te besede. La­rry brezciljno teži pičkam in to je to. Umiranje zaradi takoj­šnje resurekcije sicer ni moteče, gresta pa v nos coklasti šestikonični vmesnik in stalno igranje jackpota, saj babe in vožnje koštajo.
Ne vem, kakšne načrte s pofukljem imajo avtorji za naprej. Želel bi si kaj frišnega, vendar menim, da je Al prestar oziroma neprimeren. Če bi bil dec, bi iz špila ob dobljenem finančnem vlož­ku naredil bistveno več, tako pa je bil sposoben edinole mehkocuraške reciklaže. Tega se ob tomesečnem vsesplošno boljšem in originalnej­šem Rabbitu za isto ceno ne da spregledati.

Ker je skupnost namesto pol milijona zbrala 655.000 dolarjev, je Al dodal še eno, torej četrto resnejšo punco, ki se ji mora Larry prikupiti s parfumom. Na koncu debilno vse zamoči.

Leisure Suit Larry Reloaded
založnik: Replay Games
objavljeno: Joker 240
julij 2013

59
seksualna tematika
glasba
v redu prigrizek ...
... a predrag
premalo no­vosti, vsebinskih in igralnih
okoren vmes­­nik in druge stare mehanike