Revija Joker - Might and Magic X: Legacy

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Might and Magic X: Legacy
Might and Magic X: Legacy

Lord Sheltem, Lord Xeen in LordFebo si izmislijo žalostno uganko: "Vse, kar je bilo, je šlo in nič ni novega prišlo, kaj je to?"

Namen desete izdaje legendarne frpjke je poklon stari šoli zvrsti, tisti izpred četrt stoletja. Nobenega gladkega premikanja, skakanja, grabljenja predmetov, izmikanja ali celo hitroprstnega udarjanja ni, marveč mehanika iz Terre in Xeena. To pomeni prvoosebno hojo po kvadratkih, ob­ra­ča­nje za devetdeset stopinj in fazni boj, v katerem izmenično zaušnice talaš in kasiraš.
Tudi preostali deli so starinski, zato podviga ne gre jemati kot visoko igranje domišljijskih vlog, ki bi tekmovalo z Elder Scrolls, Risenom in Baldurjem. Tu ni prebivalcev z lastnimi življenji, globokih in razvejanih dialogov ter epskih bitk. Ne gre pri­ča­ko­vati niti organskega terena, interaktivnih predmetov po policah in številnih mož­nos­ti, kot so ježa, zmikavtstvo, kovanje opreme, cehi ter raznoliki kves­ti. Če je to samo po sebi v redu ali ne, je odveč filozofirati. Pomemben je konkreten izdelek oziroma način, ki recepturo dostavi. Legend of Grimrock (J226, 81) se je s takim pristopom izkazal, Legacy se ne baš.

Legacy je 3D-igra, ki pa je 'zaklenjena' na mrežo. Možno se je ozreti naokoli, ampak nima smisla. Tudi vsi ti objekti so neinteraktivni.


Klasičen ustroj
Druščina sestoji iz kombinacije štirih ras in mnogih poklicev. Ker sta moč in čarovnija enako pomembni, je uravnoteženost obvezna tako spočetka kot skozi nadaljnje razporejanje izkustvenih točk med številne atribute in veščine. Ta plat je precej navadna in enostavna, kot tudi ubadanje z obrambnimi in bojevalnimi rekviziti. Zaradi močnega poudarka na bojih je treba ves čas skrbeti za karseda ubojite gorjače in trdne oklepe. Če se da, take z dodatnimi bonusi, recimo z ognjeno škodo in obrambo pred omotičnostjo. Nestvori, prikazni, beštije in tolovaji namreč ne napadajo le s kremplji in jeklom, marveč se poslužujejo podpasnosti v slogu zastrupljanja, onesveš­ča­nja in črne magije. Zato je obvezna redna raba zaščitnih urokov. 
Kot je v seriji običaj, odprava vandra po raznolikih in pisanih okoliših. Mesta nudijo varna zavetja, trgovine in vadišča, dočim so planjave, obale, džungle in hribi prepolni nevarnosti. Neprijateljske kreature so domala vsepovsod, tudi v okolici lepih mest, in praviloma napadajo v trumah. Najhuje je seveda v deželi krtov, kjer ležijo večetažne kleti in starodavni templji. Tam najdemo celo kak miselni oreh – bodisi logično pretikanje stikal, bodisi besedno uganko, kar je pozdrava vredno. Raziskovanje ni docela premočrtno, saj je par ducatov robnih kvestov. Vseeno pa je napredovanje do neke mere pogojeno z rdečo nitjo, ki odpira nova območja.

Pobega ni. Moč se sicer premakniti za vogal, toda napadalci gredo vselej za druščino, nivoja pa med ’borbo’ ni mogoče zapustiti.

Votla vsebina
Če pogledam Legacy od daleč, gre za dovolj prepoz­na­ven Might and Magic. Vodim skupinico, ki se neprestano vzpenja po izkustveni lestvici ... nisem le pod zemljo, saj nebesne modrine ne manjka ... sovražnike že od daleč zasujem s strelicami in ognjem ... vključenost mnogih seriji lastnih detajlov, na primer port­retov z grimasami, sodov, ki dvignejo nak­ljuč­no lastnost, izmenjevanja dneva in noči ter najemnikov, ki tako ali drugače pomagajo ... Toda od blizu je vse skupaj bleda, brezdušna kopija, ki jo je izdelala neizkušena nemška skupina navdušencev. Špilanje je votlo in plitko drg­nje­nje za statistike. Brez zadoš­če­nja sem pretežno zamahoval in uro­čeval. To ni povezano s staromodnostjo, saj ta ne narekuje ničvredne štorije, nenavdahnjenih nalog in ok­rasnih dialogov, ki so popolna izguba časa. 

A ni težava le v pretirani generičnosti brez ene same iskrice. Razvijalci se niso odrezali niti v igralnih elementih. Med njimi najbolj zavda polžje dogajanje, za kar je razlogov več. Prvi je obupno počasno nalaganje nivojev, mest in posnetih položajev. To se morda bere dlakocepsko, vendar slaba optimizacija kode res moti, tudi zaradi pogostega umiranja. Drugi je v malomarni beležki, ki ne omogoča premikanja zemljevida, ne kaže imena trenutne pokrajine ali ječe, ne zapisuje koordinat dajalcev kvestov in ne vključuje spiska trenerjev. To pomeni preveč nepotrebnega bluzenja in iskanja. In tretji razlog, da se vse skupaj pretirano vleče, je odsotnost pretekle naveze teleportirnih urokov Lloyd's Beacon in Town Portal, ki je omogočala hitre premike. Kasneje sicer pride enosmerna reši­tev, ampak vseeno. Podalj­še­vanje igre na rovaš peš potovanja in nesmiselnega iskanja po labirintih pod in nad zemljo je res jadno. Že tako je težavnost kar visoka in prenekateri boj je treba ponavljati.

Špil se dogaja v deželi Ashan, torej sledi izročilu zadnjih Herojev. Tudi čarovnije so od tam, ne iz zlatih Might and Magicov.

Slaba izkušnja
Rad imam serijo in zaradi pisanja analov sem pretekli mesec preigraval skorajda vse stare naslove. Predvsem III, IV in V so me vnovič tako pritegnili, da sem jim kljub starinskosti nehote posvetil mnogo časa. Desetice sem se zategadelj res veselil in naposled sem vanjo vložil pet­intrideset ur. Pa ne zato, ker sem tako uži­val v pobijanju neusahljive vrste vampirjev, brigantov, veščev in minotavrov ter v odkrivanju poslednje skrinje v neskončnih rovih. Nak, svoj kvartet junakinj sem gnal skozi blodnjake zgolj zato, da sem lahko brez sen­či­ce dvoma potrdil mnenje, ki sem si ga oblikoval že po nekaj večerih: novi Might and Magic je duhamoren in neposrečen. 
Ne dvomim, da grind koga pritegne. Toda na kraju celo ta izgubi smisel, saj ni obilja stranskih početij in skrivnosti. Možnosti so pičle in vsebine je znatno manj kot v starih uspešni­cah. Še ugank, s katerimi je Grimrock nezoprno obiloval, je tukaj bolj za okus. Pod črto zato igre ne priporočam niti metuzalemskim vodnikom vojščakov in čarodejev, kaj šele od Skyrima razvajenim juncem. Za 30 evrov je moč dobiti boljše veččlanske izkušnje: dva Baldurja, dva Drakensanga, Grimrock ...

Boji z več nasprotniki zahtevajo raznolike operacije, saj zgolj raba orožij ni dovolj. Zdravljenje, blagoslavljanje in zaščite so nujne, prav tako nalivanje z refoškom in modro galico.

 

Might and Magic X: Legacy
založnik: Ubisoft
objavljeno: Joker 247
februar 2014

57
morda grajnderski privlak
prisotnost ugank je boljša kot odsotnost
ničvredna štorija in dialogi
mnogo nepotrebnih poti, tudi zaradi beležke
dolga nalaganja
obča plitkost in nenavdahnjenost