Revija Joker - Nex Machina

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Nex Machina
Nex Machina

Sneti spozna drugo plat fraze 'strojna moč'. Ozaveščeni toasterji pa silo njegovih dveh palcev.

Stroje v videoigrah uničujemo od pamtiveka, a se početja nikdar ne zasitimo. Mogoče našo večno ihto pojijo podzavestni spomini na Terminatorja. Ali pa gre za taisti živalski nagon, zaradi katerega bi eliminirali slehernega insektoida iz črnega vesolja, ki bi si nas drznil obiskati. Pa četudi bi imel najboljše namene. Mašine so, prav kakor žu­želkam podobni alieni, pač privzeto zlobne, kovinski protipol naši mesnatosti. Zategadelj si zaslužijo izpareti v curku razbeljene plazme. Zlasti če jim je uspelo pridobiti zavest in so se lotile radiranja človeškega življa kot v tej izvrstni dvopalični streljanki.

Odmisli okolico s človeškimi vsadki, v domišljiji odstrani vokslasto razdejanje, poenostavi likovje in dobil boš inačico petintrideset let starega Robotrona. Nič narobe!

Kovinski prah
Nex Machina, kar pomeni 'smrti strojev', je zadnja v dolgi in sijajni vrsti rešetalk finskega razvijalca Housemarque. Začenši s Stardus­tom in nadaljevavši z Dead Nationom, Reso­gu­nom ter Alienationom. Način igranja je dob­­­ro znan: svojega nabriteža premikaš z levo gobico in z desno streljaš v polnem krogu, vmes pa pobiraš močnejša orožja in rešuješ ljudi. Od zgoraj gledana izkušnja je slična očancu zvrsti, Robotronu 2084, kar pa ni nič čudnega. Avtor slednjega, Eugene Jarvis, je pri Fincih služboval kot kreativni vodja. 
Robotron s psevdonadaljevanjem Smash TV ostaja najčistejša in najbolj divja arkadna streljačina zahodnega porekla. Kot samotnemu rešitelju ti je bilo naloženo, da obvaruješ poslednjo človeško družino na Zemlji. Hitro si bil primoran zaplesati med krvoločnimi roboti, si zapomniti vzorce njihovega delovanja in jih eliminirati z neskončno zaporo laserskega ognja. Nex Machina se obnaša, kot da med Robotronovim letom 1982 in današnjikom ni minila niti minuta. Kot samotni človeški bojevnik se v bitko po tronovsko pripelješ na motociklu in se znajdeš sredi dokaj majhne arene, v kateri mrgoli strojnih sovragov. Nekateri gredo nadte brez občutka za lastno varnost, drugi poskakujejo naokoli, tretji se zarivajo pod površino, četrti emitirajo nezdravo žarkovje, peti se lačno lotijo ubogih ljudekov, ki katatonično tavajo naokrog. Valovi peklensko rdečih mašin prihajajo, dokler ne eliminiraš poslednjega tolovaja in / ali ne rešiš še zadnjega človečka. Sledi skok v naslednjo areno v fini tranzicijski sekvenci rotirajoče kocke, ki namiguje, da je tak postal celoten planet.

Sorodstvo z danmakuji Nex Machina izraža na višjih težavnostih, ko je treba vijugati med takim deževjem. V ta namen je občutljivo področje manjše od lika.

S šraufcigrom jih daj! 
Slišati je preprosto in moj šestletni sin ni imel nobenih težav s privajanjem, četudi prav daleč v tem atomskem ognju ni prišel. Premikaš se, streljaš, s kratkim švigom se ogibaš težavam in prečkaš žarkovje, v stiski pa uporabiš začasna mogočna krepelca, kot so bazuka, granata in meč. Če si mojster žanra in nemudoma dvig­neš zahtevnost, je izkušnja še manj ležerna. Tedaj se količina 'že­tonov' za nadaljevanje skrči, število in moč sovragov pa se zve­ča­ta. Igraš lahko kampanjo v obliki linearno povezanih nivojev (zgodbe ni, ker je 'bad robots' ne rabijo!), areno z raznovrstnimi odklenljivimi pogoji, od brzopetejših rokomavhov do omejenega časa, ali posamične svetove, tu pa je še lokalno sodelovanje za dva. Internetni co-op bi bil v naslovu za 20 evrov vsekakor dobrodošel in sedlo bi nekaj več izvirnosti. Nex Machina v srži ni nič drugega kot 'Robotron 2017', dobro znano in uležano arkadno izkustvo, klasika brez večjih presenečenj. 
Toda kleč je v podrobnostih, v sproti se razpirajoči šuterski tapiseriji, ki bi si jo spoštljivo obesil na zid, če bi jo lahko otipal. Dobesedno vsaka od stopenj na peterici raznovrstnih svetov (tehnološki gozd, hongkonške stolpnice, cyberdynovski uradi …) je premišljena. Veliko pozornosti so avtorji namenili konfiguracijam in rojevalnim točkam prijetno raznolikih sovragov. Užival sem v nepopustljivem tempu in mojstrsko potegnjeni težavnostni krivulji, kjer sleherno zvišanje zahtevnosti doda novo plast strategije. Rotiranje kocke nudi dobrodošle odmorčke v neonsko-vokslastem viharju, rešitve potrebni človečki pa so razporejeni tako, da te taktič­no izzovejo. Šefi so zadosti številčni in razgibani, od gibkega mecha do statičnega računalnika z žarkovno obrambo. Ne manjka skrivnosti, kot so posebni nasprotniki. Včitavanja so kratka, da ne trpi tempo, in vdelane so nalinijske lest­vice za krepitev ega oziroma za občutek manjvrednosti ob primerjanju s Kitajci.

Arkada nima dometa, predstavlja pa minimalistično zabavo, ki ti tako zaposli mož­gan, prst in uč, da od tvoje eksistence ostanejo le še premikajoči se zaslonski piksli.

Finci, Evgen, :ava:
Ko 'padeš v cono', se pravi ko igraš podzavestno in brez razuma, čutiš, kako se v Machini vrtijo koleščki iz Mutant Storma, Geometry Wars, Stardusta in celo Resoguna. Tedaj se brez diha izgubiš v neprestanem dotoku zlobnih strojnih gospodarjev, jo med nabijanjem fantastične elektronske glasbe in subtilnih učinkov spretno cvirnaš med jeklenimi telesi, se skoroda dotikaš projektilov v slogu japonskih danmakujev (bullet-hellov) in streljaš, streljaš, streljaš, kot da obstaja le še danes in da jutro ne bo nikdar prišlo. Če bodo mašine prevladale, resnično ne bo! 

Nex Machina
založnik: Housemarque
objavljeno: Joker 288
julij 2017

88
do obisti izpiljena, nepopisno adrenalinska strelska izkušnja
vidni in zvočni spektakel vokslastih eks­plozij in žarečih strojev
derivativna
brez spletnega večigralstva