Revija Joker - Dirt 4

IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 4 » Dirt 4
Dirt 4

LordFebo s solzico nostalgije znova z lancio vratolomno drvi med drevesi.

Rally, kar po angleško pomeni zbor oziroma shod, je bila prva oblika merjenja moči samovoznih strojev in volanizatorskih sposobnosti. Pred več kot sto leti, ob zori avtomobilizma, seveda ni bilo ekip in namenskih dirkalnikov. Aristokracija se je po kolovozih podila kar z lastnimi kočijami, zavore in gume pa so popravljali obcestni kovači in čevljarji. Po Franciji in Italiji so zgodnji šoferji etapno dirkali že koncem 19. stoletja, toda prvi mednarodni reli je leta 1911 organiziral monaški princ Albert. Tako je Monte Carlo postal sinonim za avtomobilsko dirkanje. Tradicija njihovega relija traja še dandanes in vsaka sezona prvenstva WRC − to je s povezavo območnih dirk nastalo leta 1973 − se otvori prav v tem petičnem kraju na francoski rivieri.

Tak je reli: gas do daske po kolovozih, vratolomnih ovinkih in med drevesi. Voz­ni občutek je izvrsten, volan ga seveda izboljša, nikakor pa ni nuja za uživanje.

Na videoigernem področju je z relijem najbolj povezano ime Codemasters. Angleška založba je niz spočela 2001. v sodelovanju z Colinom McRaejem, najuspešnejšim britanskim torazrednim dirkačem. Po šestih različicah so naslovu dodali besedico Dirt, letos pa so izdali že dvanajsto blatno dirka­čino. Čeprav se serija ves čas bavi z drvenjem čez drn in strn, v zadnjem desetletju ni enotna. Dirt 2 in 3 sta bila poamerikanizirana nitrocirkusa s Kenom Blockom, spektaklom X-Games in gymkhanami, medtem ko je zaletovalni derbi Showdown docela ustrelil mimo. A lanski Dirt Rally (Joker 271, 80) se je vrnil na stare kolesnice relija, kakršnega poz­namo. Vozil se je tako nadmočno, da je marsikdo po dolgem času zopet privijačil volan na mizo. Novo Blato bi torej moralo izkušnjo nadgraditi.

Kot vselej se najbolje izkaže prvoosebni pogled s pokrovom motorja, kot je na vrhnji in doljni sliki. Kabine pa so odveč, saj jih večina nudi pretirano tankovski pogled.

Blatna zmešanica
Na žalost je od založnika, ki se je že mnogokrat izkazal z nerazumljivim premetavanjem in odvzemanjem, naivno pričakovati, da bo v novo igro vključil vse posrečene elemente doslej. Dirt 4 namreč skrene od smeri predhodnika, saj znova okrni plat klasičnega relija v zameno za trkajoče drvenje v krogih. To gre tudi na rovaš uradne licence za prvenstvo v relikrosu WRX, ki dovoljuje umestitev nekaj resničnih šodrastih aren, kot sta Lydden in Höljesbanan. Zaradi tega so si razvijalci dovolili, da ohranijo samo pet dežel, kjer so hitrostne preizkušnje v samotarski vož­nji: Avstralijo, Švedsko, Wales, Španijo in ZDA. Kot Monte Carlo se je takisto poslovil Pikes Peak, ki ga je ekskluzivno zakupil Sony za Gran Turismo. Nadalje bode v oči, da ni aktualnih WRC-specialk. Bržda je razlog ta, da špil nima uradnega blagoslova za to ligo, ampak itak ga serija nikoli ni imela. Ne pravim, da je to spotik za vsakogar. Kdor hoče voziti pola in fiesto, ju bo, le ne v najhujši izvedenki. A vseeno taka mala zmešanost, ki navrže še ameriške peščene tovornjačke, izpade malce zavajajoče. 

Grafika je po eni plati dobra, saj pesek, prah, plundra in dežne kapljice dobro izpadejo. Zvita pločevina pa je mnogokrat smešna in prav tako bi lahko bil daljnji okoliš zamegljen.

Dirt 4 ni arkada z nitrom, neuničljivostjo, idealno linijo in sekanjem ovinkov. Drsnik težavnosti in vklop pomagal sicer omogočata dovolj nedeljsko vožnjo, a še vedno se je treba držati športnih in fizikalnih pravil. Lovljenje dirkalnika po vseh treh oseh, izleti s ceste in prekuci niso nič nenavadnega. Toda z nekaj vaje se da zelo nadzorovano drveti po zvečine drsečih podlagah. Največji izziv je navaden reli, torej tiščanje po ozkih brzincih med smrekami. Zmagovanje z začetnima adamom ali fiesto razreda R2 je netažavno, medtem ko obvladovanje najmočnejših štirikolesnikov po snegu terja pogum in mojstrstvo. Na srečo etape niso desetminutne in igra napredovanja ne pogojuje s stopničkami. Prerivanje šestih ali osmih dirkalnikov po krožnih pistah je po drugi strani bolj dinamično in lažje. Tu so glavne WRX-kroske tipa focus in countryman ter bagiji, ki se podijo po kalifornijskem pesku. Modus je zabaven, malce mori le držanje relikros pravil, ki zahtevajo dve zaporedni dirki na istem prizorišču. Škoda, da ni teh dirk po cestah ali po drugač­nem okolju, recimo gradbišču ali letališču.

Drvenje po kolovozih z najmočnejšimi specialkami, kot je audi quattro, zahteva mojstrovanje in srečo. Začetne zmage nikakor niso pravilo.

Pusti izbirniki 
Špil nima osebnega pristopa z vidnim šoferjem in živahno ekipo, s čimer so eksperimentirali v nekem starem Gridu. Vse, kar ni sukanje volana, so statični meniji. Skoznje kupujemo avte, jih nastavljamo in popravljamo. Mehankarije je kar precej, vendar dvomim, da ji bomo igralci namenjali ustrezno količino pozornosti. Malokdo bo Dirt 4 vzel kot resnobno simulacijo in tudi tedaj je na kozjih poteh in serpentinah pomembno vse prej kot nagib svornika. Resnično pa sem skeptičen do poslovnega dela, ki je neverjetno razdelan, a obenem neprivlačno predstavljen. Tu se najema inženirje in PRovce, se jim odmerja provizijo in jih izobražuje v ducatu postavk, sklepa pogodbe s sponzorji in dokupuje šo­torč­ke za VIP-goste … Od vsega tega so odvisni zaslužek, spe­­cifikacije stroja in urnost odpravljanja poš­kodb, vendar vse skupaj izpade prilično brezveze in nepotrebno. Mar bi raje vdelali duhca, tako zase kot za delitev s prijatelji. 

Krožne dirke, bodisi relikros s poznanimi avti, bodisi drvenje po pesku s tovornjački ali plažnimi buggyji, je precej zabavno. Ne vem, zakaj niso vdelali osmic in arenskih pist.

Pod črto bi rekel, da je Dirt 4 dovolj korektna dirkačina, ki niti ne ujčka, niti ni zlobna. Grafika, zvok in celostno vzdušje so na visoki ravni ter otipljivih zamer pravzaprav ni. Ne glede na število držav so brzinci in podlage vseh sort. Večigralstvo je seveda na voljo in skrbi za dolgoživost izdelka. Moč se je udejstvovati v etapnih relijih, pri katerih obstaja možnost naključno generiranih brzincev, založba pa dodaja tedenske lestvične izzive. Najbolj zabavno je seveda skupno dirkanje v krogih. Vseeno pa se ne morem znebiti občutka, da bi špil lahko in moral prinesti več vsebine. Je že res, da ponuja še vadbeni po­ligon in nebroj starodobnikov, od minija do strato­sa. Toda bi želel več krožnih pist, recimo arenske in osmice. Pa Korziko, da bi bila grupa B verodos­toj­­nejša. Ter udarnejšo predstavitev. Predvsem pa več osredotočenosti. Ni nič narobe z različnimi pristopi drvenja po šodru, a špil se mora odločiti, kaj in za koga je. Ljubitelji arkad z Dirtom 4 ne bodo zadovoljni, tisti z dirkaškimi copatki, ki iščejo staro Burnsovo draž, pa bodo za svoj denar dobili premalo.

Če kupim šotorček s toplim bifejem in zofo ter mehaniku priročnik za francoske avtomobile, bo moj avto hitreje popravljen. Tega je kar precej, ampak ni privlačno.

Dirt 4
Codemasters za PS4, XBO in PC za pc, playstation 4, xbox one
objavljeno: Joker 289
avgust 2017

73