Revija Joker - Forza Motorsport 7

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Forza Motorsport 7
Forza Motorsport 7

Sneti v omamnem vonju bencina zazna žolti smrad nebrzdanega pohlepa. Zdaj ve, zakaj motor pokašljuje in gume cvetijo.

Potem ko je lani računalniške igralce s tretjim delom prvič razveselila odlična xboxova arkada Forza Horizon, se zdaj na PC širi tudi njena resnobnejša dirkaška mati. Tista, ki je leta 2005 na prvi iksšatulji nastala kot odgovor na Sonyjev Gran Turismo; celo naslov ima enak italijanski prizven, dasi je poreklo ameriško. Se mora svet ustaviti ob rohnenju več kot sedemstotih avtomobilov? Se vse ostale predstavnice žanra skrijejo v bokse? Stežka. Forza Motorsport 7 je solidna igra, ki pa ne prednjači, temveč je precej samozadostna in samozadovoljna. Za nameček so jo Microsoftovi zakladniki skazili z novim sistemom zbiranja avtov in druge robe, ki si za neposrečenost zasluži zlato malino, če ne kar zlatega tuša.

Najlepši obraz Forze 7: v atmosferičnem pogledu iznad havbe kvazisimulacijsko norim po dubajski stezi s krasnim okoljem in se dajem z drugimi superšportnimi avti.

Porši so za stare dece! 
Zgodbe, vožnje po civilnih cestah od dirkališča do dirkališča ter televizijsko podprte kariere tu ne pričakuj. Za visokih šestdeset evrov dobiš klasično strukturo, kjer v enoigralski kampanji nelinearno opravljaš nize dirk ali posamične znotraj dane kategorije. Ko nabereš zadosti točk, za kar ni treba opraviti čisto vsega, se preseliš v naslednjo kategorijo, kar ponoviš petkrat. Za dogodek moraš imeti avto iz terjanega razreda, naj bo to superšportnik, staro­dobnik, nabrit kupé, terenec, klasična in električna formula ali celo tovornjak. Medtem ko je bil lani na naslovki ford GT, je letos v središču pozornosti frišni porsche 911 GT2 RS, ki so ga skupaj s špilom obelodanili na letošnjem E3ju. Ob njem so tudi ostali porscheji, ki so do lani manjkali, ducat ferrarijev z F12tdf na čelu, lambo centenario, aston martin DB7, pagani huayra, koenigsegg regera … Dosti je tudi izdelkov butičnih garaž, kot so Hennessey, Noble in Radical. 

Dogajanje lahko opazuješ od zunaj kot v Need for Speedih, z odbijača, pokrova motorja ali notranjosti. Sesti moreš bolj naprej ali nazaj, da je vtis manj tankovski.

Kakor je Forza na nekaterih področjih napredna, trki ostajajo zastareli. S ferrarijem uletim v gužvo in razmečem konkurente na vse strani, sam pa sem le malo obutan.

Sleherni voz je moč najeti za preizkus, toda posedovanje je ipak posedovanje. Želenega kupiš za nabrane kredite, ga dobiš za nagrado ali ga odkriješ v škatli z dobrotami. Ko je tvoj, ga moreš prilagoditi in spimpati z menjavanjem številnih delov, od vzmetenja prek izpuha do platišč. S tem je povezana novost, homologacija, ki zagotavlja, da so v istem razredu približno enaki avti, ne da spimpaš mrtvaški voz in na ravnini prehitiš mclarna P1. V močnem urejevalniku takisto spremeniš zunanjost, kar je od nekdaj čislana plat Forze, ali dizajne tako kot tunerske setupe poteg­neš z neta. In v nemalo avtov lahko podrobno vtakneš nos, čemur se reče Forzavista: približaš pogled motorju, odpreš vrata in sedeš vanje, jih zakurblaš in prisluhneš tuljenju dvanajstvaljnika … Vzdušno in fetišersko. 

Ker je le več moči dovolj moči, ima naslovni avto porsche 911 GT2 RS sedemsto konjev, slabe tri sekunde do sto in 340 skrajne hitrosti. Toliko, da ga radar še zazna ne!

Samovozi, moji vozi
Na asfaltu – druge podlage itak ni – se Forza 7 obnaša slično lanski inkarnaciji. Vozni model ni doživel opaznih sprememb in ostaja predvsem prilagodljiv. Z vklopljenimi pomagali jekleni konjiči šofirajo skoroda namesto tebe, avtomatično zavirajo in sledijo idealni liniji, ki je prikazana na tleh. Ko izločiš ABS, TCS in ostale bergle, pa dobiš en tak lušten kompromis, ko je treba paziti na odnašanje pri obrnjenem volanu in pospeševanju, vendar avto ni tako 'težak' in nemiren kot v najresnejših simulacijah. Bolj kot za upoštevanje vseh podrobnosti gre za lovljenje tistega roba zmogljivosti, ko gume škripajo kot postelja v Snetijevi študentski čumnati sleherno noč (yeah right), a še ne zdrsnejo. Forza ipak hoče, da se zabavaš, ne da si po enem krogu Silverstona prešvican kot rudar. Avti dobro rjovejo in so samosvoji: nekateri nudijo elegantno, drugi, kot je Radicalov RXC, se tresejo in ropotajo, kot da so tik pred razpadom. 

Kdor si avtomobile rad slineče ogleduje, bo nedvomno za vsakega posebej zagnal Forzavisto. Ni pa to vizuelno čislanje enako podrobno pri vseh objektih poželenja.

To je zlasti očitno na bolj razgibanih med dvaintridesetimi progami, denimo na Nordschliefu, med favelami v Rio de Janeiru, na rdeče obrobljenem Circuitu of the Americas in novi dubajski stezi. Tam iz objema gora in luksuznih hotelov zapelješ skozi puščo, kjer pesek zakriva cesto, in nato v predor pod cesto, ki vodi do letališča. Nakar so tu Yas Marina, Hockenheim, Monza, Road Atlanta, Brands Hatch, Suzuka, mrzle Bernske alpe, Maple Valley, Daytonin oval … Lepo je videti, da okolica ni mrtva, od žerjavov, ki nekaj prestavljajo, prek helikopterjev v zraku do fotografirajoče publike. Prav tako sta prisotna tema in dež, kar je prvič dinamično in naključno. Za­če­tek, sredina in konec tekm­e imajo lahko drugačne razmere, vključ­no z meglo in mrakom. Ko brisalci čistijo vetrobran in nebo parajo strele, ti pa se trudiš držati hrumečo beštijo proč od ograde ter sotekmovalcev, je vzdušje na višku. Zlasti v vzdržljivostnih dirkah, ki trajajo petdeset krogov. Tega ne izkusiš le v kampanji, marveč tudi v drugih samotarskih modusih, kot so ločeni izzivi, kjer tekmuješ na čas in proti duhcu, podiraš keglje, driftaš in dragaš. Spletno več­ig­ralstvo za dva ducata sodelujočih, kjer se pecejaši srečajo z xboxarji in obratno, pa ti da na razpolago številne čakalnice, razporejene po klasah, kjer lahko dirkaš z lastniškimi ali najetimi avti. Oziroma urediš svojo dirko in v oddaljene goste povabiš prijatelja ali več. 

Formula E je tiha, močna, precizna in za moje pojme brezdušna. Kot bi se dol dajal z žensko, ki je tiho. Desno je moj avatar, za katerega spimpanost mi dol visi.


Volan tudi pri starih formulah ni obvezen, kajti špil je prirejen joypadu. Tisti za xbox one kakor na konzoli z detajlnim tresenjem posreduje informacije s cestišča.
Lepo počasi, kot smo vajeni 

Nad Forzo 7 se ne velja zmrdovati. Grafično je izvrstna, z mnogimi naprednimi svetlobnimi in vremenskimi učinki ter podporo ultrawidu na PCju ter 4K na xboxu. In nudi fin kompromis med dosti enostavnim tiščanjem plina ter dokaj realističnim obnašanjem vozil. Toda na obeh koncih lajtunge so na razpolago kvalitetni naslovi, ki omogočajo več, naj bo to arkadni Forza Horizon 3, simulatorski Assetto Corsa ali vseobsegajoči Project Cars 2. Najbolj pa si v skledo pljuva sama, saj za navdušenje ne poseže dovolj daleč. 
Vreme in tema sta na razpolago le na nekaterih progah, kar je zoprna omejitev. Krožnih pist ne manjka in nekatere so na voljo še v druga¨nih konfiguracijah. A kdor si lasti prejšnjo Forzo, bo opazil, da je nova le dubajska. Sem res mislil, da bosta še vsaj kakšni dve izvirni. Poškodbe so vnovič površne in brez fines, tako videzno, kjer si deležen le malo vdrte pločevine in napokanih šip, kot interno, kjer ti recimo amortizer slabše dela, zato avto grobo odnaša. Zaradi tega je veliko primitivnega butanja in škatlastega odbijanja kakor pred desetimi leti. Umetna pamet je v splošnem v redu, toda manj dinamična kot v šestici in spet nagnjena k temu, da se ti zaletava v rit. Glasba je bleda, nalagalni časi katastrofalni in zatikanje v menijih neugledno. PC nima xboxovega razdeljenega zaslona in mnogo elementov bodo šele dodali: spletno tržnico, internetne lige, časovno omejene dogodke … Zakaj vsega tega kljub orjaški prvodnevni zaplati v izmeri 50 GB še ni notri, ve le Microsoft. 

Dogajanje lahko opazuješ od zunaj kot v Need for Speedih, z odbijača, pokrova motorja ali notranjosti. Sesti moreš bolj naprej ali nazaj, da je vtis manj tankovski.
Cegel na žlajfu

Microsoft pa najbolje ve tudi, čemu so ta drugače čisto v redu špil oskrunili z nagravžno pogoltnostjo. Mikrotransakcije v Forzo tlačijo že od petice dalje, a doslej je šlo le za to, da je bogataš pač dal pravi cekin in si kupil tisto, kar je spreten igralec nabavil za virtualne solde. Zdaj pa mnoge avtomobile naključno dobiš le iz škatel z dob­rotami, tako da element sreče po nepotrebnem zavira buhtenje garaže. Če hočem legendarni avto in sem zanj zbral denar, mi ga pustite kupiti, ne da moram nabaviti loot box, kjer imam za osvojitev le določen procent možnosti! Prav tako iz škatel letijo kozmetična oprema za vozniškega avatarja, ki je zdaj bolj izpostavljen, a ne vpliva na nič, in šestičini modi – kartice, ki jih uporabiš v neki dirki in dobiš več denarja, če izpolniš pogoje. 
V času pisanja škatel še ni moč kupovati za pravi denar, kar je pravi namen poteze, jih bo pa kmalu. Razen če si bo založnik premislil vsled kričanja odjemalcev, ki so že dosegli, da kupci VIP-verzije niso več ogoljufani za množenje kreditov. A četudi bo izdajatelj odstopil od te okoriščevalske sheme, bo brezzvezni in kvarni sistem, ki loot boxe postavlja v ospredje, po vsej verjetnosti ostal. Forza 7 je zaradi njega krepko slabši špil, kot bi bila sicer. 

Nekateri imajo radi drag, torej dirkanje z enim konkurentom na ravni pisti do cilja, in drift, se pravi odnašanje riti po ovinkastih progah. Oboje je dobro skrito v menijih.

Forza Motorsport 7
Microsoft za pc, xbox one
objavljeno: Joker 290
september 2017

70
zabavno, skoraj realistično dirkanje
vrsta poželjivih avtomobilov
odličen videz
brez pravega napredka, a s starimi kapricami in luknjami
z loot boxi so čisto zabudalili

sorodni članki