Revija Joker - Gran Turismo Sport

IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 4 » Gran Turismo Sport
Gran Turismo Sport

Sneti je radosten nove epizode mali­kovanja Njegovega Visočanstva Avta.

Naziv legenda se pogosto zlorablja, toda dirkaš­ka serija Gran Turismo si ga zasluži. Že prvenec za izvirni playstation je na konzole pred skorajda dvajsetimi leti pionirsko prinesel dinamič­no simuliranje fizike, kar je bilo dotlej rezervirano za drage računalnike. Odtlej japonska hiša Polyphony Digital pod komando rahlo ekscentričnega vodje Kazunorija Yamauchija, ki je tudi sam dirkač, izdeluje zgolj Gran Turisme, ki so postali sopomenka za ig­ralno postajo. Kljub ponarodelemu geslu "The real driving simulator" to niso smrtno resne oponašalke vožnje, marveč splošno dostopne in zabavne igre. Namesto poglobljenega krmarjenja prgišča avtomobilov tradicionalno poudarjajo količino, saj se domala vsaka epizoda kiti z večjim številom štirikolesnikov. Dvojka jih je imela šeststo petdeset, šestica že tisoč dvesto. Arabski šejki nimajo za falafel.

Pokemonsko filanje garaže tako z družinskimi vagni kot starodobniki, superšportniki in eksperimentalnimi modeli vedno znova nudi okus otroškega navdušenja nad bencinskimi hlapi ter poudarja fetiši­zem pleha. Da ne rečem fašizem pleha. Prav tako so Turismi dali tamagočijevsko skrb za lastnega umetnega voznika in drvenje z lunarnim terencem po Mesecu. Takih odpičenosti v GT Sportu ni, in tudi osnova je bistveno drugačna. Špil namreč poudari tekmovalno internetno dirkanje in filigransko študiranje stez ter avtov, pri čemer zavrže dobršen del predhodne identitete. Nekaterim bo to super, drugi bodo vili roke in jadikovali.

Dobra stara Suzuka z GTSjevim voznim modelom, ki se resno spogleduje z realizmom, a je močno prilagodljiv, in futurističnimi avtomobili vision GT. Hudo tudi brez dežja!

Le zlato je dovolj dobro
Kdor bo GTS nabavil pričakujoč sličen pristop kot v minulih dveh desetletjih, bo bridko razočaran. Doba zbirateljskih 'carpgjev', kakršna je Forza 7 s sedemsto plus vozili, je za Polyphony Digital do nadaljnjega končana. Špil sploh nima običajne samotarske kampanje, v kateri bi igralec napredoval skozi dirkalne razrede, na dirkah služil denar in kupoval ter šraufal poželjive jeklene konjičke. Kaj šele, da bi izdelek eksperimentiral z zgodbo, menedžersko komponento, medijskim svetom. V enem razdelku si deležen posamičnih dirk na stezah, ki jih sproti odklepaš, vožnje na čas proti duhcu, driftanja (draga ni), borbe dveh na razdeljenem zaslonu in drvenja proti enemu nasprotniku v modusu za navideznoresnič­nos­tni čeber PSVR. Drugi pa vsebuje 'kampanjo', ki jo tvori zgolj obsežen niz preizkusov. Ti segajo od speljevanja in obračanja volana prek krogov posamičnih dirkališč, razdeljenih na prebavljive dele, do vzdržljivostnih tekem in dirk eden proti enemu s kar spodobno umetno pametjo. Slednja je glede na GT6 očitno napredovala. Pri vseh lahko dobiš bronasto, srebrno ali zlato odličje in povsod so vdelane spletne lestvice za primerjanje rezultatov s prijatelji. 
Te navedeno na kaj spomni? Tako je, levji delež enoigralske plati je spleten iz dobro znanih Turismovih izzivov, kjer smo se leta in leta trudili dobiti najbolj lesketavo odličje v prav vseh eventih. S tem smo pridobili znanje vožnje, ponos in nagradne avte, kar je preslikano v najnovejši GT. Ni pa docela preslikan pomen obsežne zbirke, saj v izzivih uporabljaš vnaprej določene avtomobile. Prav tako imaš za posamezne dirke vedno na razpolago pol ducata hudih rent-a-carovskih mašin. Vseeno je draž kolajn prisotna in nekatere challenge sem drgnil kot molitvice pri maši, da sem jih osvojil. V zameno sem bil deležen kar dosti kreditov, in če sem dnevno odvozil zadosti kilometrov, so mi kaj podarili. Takisto sem mogel odvoženo kilometrino zamenjati za poseben štirikolesnik, kot je varnostni avto, in nabaviti platišča ali voznikovo pozo. Na srečo ni nikjer loterijskih škatel, s katerimi odurno serje Forza 7.

Številne fabrike v prodajnem delu imajo prodajni salon, kanal z videi in povezane fotografske lokacije. Ne gre za šminko, marveč za spoštovanje blagovnih znamk in Avtomobila.

Huayra, regera, kje sta?
Celotno enoigralstvo izraža srčno željo, da bi te spremenilo v boljšega voznika. Izzivi res niso polnopraven nadomestek za kariero, katere izrez je botroval manku celotne mehankarije. Prej si v Renaultovo petko zbasal drug motor, filter ter frgazar in tako dobil prislovični voz smrti, ki je naravnost šel dvesto petdeset, nakar se je razkantal na prvem ovinku. Tega ni več in vozovi so taki, kot pač so. Yamauchi je glede tega povedal: “Pred dvajsetimi leti, ko smo naredili pri GT, so ljudje avte poznali od znotraj. Zdaj jih ne več, zaradi česar smo nekatere vidike igre poenostavili.” A hvalabogu lahko še vedno ubadaš s tuningom, se pravi rihtaš prestavna razmerja, pritisk v gumah ter amortizerje. Izzivi pa so dobro zamišljeni in nadvse raznovrstni, tja do nočne in meglene dirke. Če ne veš, kako se jih lotiti, si lahko ogledaš video in prisluhneš opisu. 

Že v Gran Turismu 3 za PS2 smo omenjali fotorealizem, kar se je z vsakim delom le še stopnjevalo. Sport to plat malikuje z ozadji in dejanskih posnetkih, po katerih vozijo cize.

Količina avtomobilov je žal bistveno manjša kot prej. Vseh skupaj je 167, pri čemer si deležen več izvedenk posamičnega modela, ki v cifri štejejo kot nov avto. Polyphony kani to pot sproti izpopolnjevati in dodati še prog, a nič ne vemo, kdaj to bo in ali bo plačljivo. Vsekakor gre za konkreten prelom s tradicijo in kamen spotike, saj luk­nje bodejo v oči. Starodobnik je en sam (Audi quattro S1 iz 1987), ni (e)formul, ki jih vsebujeta tako Forza 7 kot Project Cars 2, in zaman boš iskal mnoge ikonične superšportnike, kot so ferrari enzo in FXX, novi ford GT, mclaren P1, lamborghini centenario, porsche 918, hennesey venom GT, bugatti chiron … Nekateri kultni proizvajalci, kot sta Koenigsegg in Pagani, sceloma manjkajo.

Kabine so zmodelirane nadvse podrobno in imajo delujoče inštrumente, ogledala ter LCD-zaslone. Položaj za volanom lahko popravljaš, da nimaš občutka sedenja v tanku.

Avtomobilska erotika
Po drugi strani je zaloga poželjivih konjičev vseeno solidna. Laferrari in 458 italia, veneno in aston martin vulcan, mclaren 650S in porsche 911 RSR. Pa seveda nissan GT-R v petih oblikah, saj imajo Polyphony z njim poseben odnos … Očitno je, da niso toliko ciljali na vrh ponudbe kot na raznovrstnost po celotnem spektru. Pristop deluje zaradi tega, ker imajo zaradi voznega modela številni avti lasten karakter in se šofirajo čudovito. Subaru WRX in aston martin vanquish sta na količ­kaj ovinkasti progi fantastični mašini, in osebno ma­njkajočih superšportnikov ter formul nisem močno pogrešal. Seznam je jako aktualen, saj je velika večina av­tov nastala po letu 2010, dobršen del pa je zazrt v prihodnost. To je edinstveni razdelek vision gran turismo, v katerem so zbrani izmišljeni, futuristični eksperimentalni modeli z letnicami 2020 in več, ki s svojo nebrzdano močjo v marsičem nadomeščajo manjkajoče modele. 

Področje, kjer je GT močno napredoval, je zvok. Glasba je sicer omledna, toda agregati rjovejo, kot se spodobi. Do te mere, da jih je nastopaško slišati pred vsako dirko!

Fetišizem je skrajen, saj avte v nakupnem razdelku med branjem mehanskih in zgodovinskih dejstev opazuješ pri slow-motion vožnji po vzdušnih ozadjih. Špil žal nima Forzinega sedanja v kabine in odpiranja vrat, ampak kinematografični pristop v navezi s številnimi zanimivimi podatki je nadmočen. Avti so zmodelirani tako ubijalsko podrobno, da ti vrže čeljust po tleh, sploh če si lastiš PS4 pro in 4K-zaslon. Če pustiš igro teči, da naključen avto sama postavlja v različne situacije, je to najboljši ohranjevalnik zaslona. Najbolj impresivno je dodajanje na resnična videoozadja, od gozda do pode­žels­ke ceste, kjer moraš res dobro pogledati, da pogruntaš ’umetnost’ vozila. Deležen si takisto muzejskih fotografij, dodatnega teksta, filmov in ozadij za fotografiranje, med katerimi je jezero Jasna pri Kranjski Gori! Fotke deliš s skupnostjo tako kot risarije iz urejevalnika zunanjosti po Forzinem zgledu. In treba je izrecno izpostaviti, kako okusno je vse skupaj. Umirjena glasba v menijih, žametne barve, prekrasni avti na čudovitih lokacijah, prisotnost švicarskega urarja TAG Heuer in Lewisa Hamiltona … Počutiš se, kot bi sedel v premijsko limuzino.

Električnost ni ne propagirana ne širše vsebovana. Dokaj hitro je dostopen poskočni BMWjev i3jček, a mu ne sledi recimo e-formula, temveč le močni hibridi.

Več ni nujno bolje
Tako kot je 167 avtov na prvi pogled uboga cifra, nakar čislaš in občuduješ prav vsakega, se sliši nezadostno 17 stez v 40 variantah. Kje so Silverstone, Monaco, Circuit of the Americas, Fuji, Donnington, Watkins Glen, Le Mans? Prav tako v oči bode odsotnost spremenljivega vremena, zlasti dežja, ki je v Forzi 7 čudovito predstavljen. Toda izbor je bolj us­merjen v kvaliteto kot kvantiteto, in pri tem je us­pe­šen. Izmed licenčnih stez so notri Nurbrugring in Nordschleife, v katerega je Yamauchi kot resni­čni voznik klase GT3 zaljubljen, angleški Brands Hatch, avstralski Mount Panorama, japonska Suzuka in kalifornijski Willow Springs. Ta mednarodno uravnoteženi izbor dopolnjujejo izmiš­ljena prizorišča, ki so zvečine nova in vsa po vrsti uži­vant­ska ter tehnično zanimiva. Naj bo to obmors­ki Dragon Trail, ovalni Northern Isle, rallyjaška Colorado Springs in Fisherman's Ranch, predmestni Kyoto Park ali mednebotičniški Tokyo Highway. In ni čisto res, da dežja ni, le omejen je na eno od prog, tako kot megla. 

Formule malce zafrkantsko nadomešča osamljen model gokarta, ki pa dobro stegne. Če letiš s proge, ni prevrtavanja časa nazaj kot v Forzi, zato spoštuješ tudi to brenčalo.

Najresnejši vozniki s tem seveda ne bodo zadovoljni, tako kot bodo grdo gledali ob odsotnosti dinamičnega preteka časa. Osvetljevanje v GT Sportu je sicer krasno, zlasti če imaš HDR-televizor, kjer se oko razveseli posebej žarkih barv. A ko izbereš uro dneva, boš tam ostal ne glede na to, koliko krogov odpelješ. Takisto je treba izrecno povedati, da to ni karseda resničen simulator. Na playstationu ga glede tega neseta Assetto Corsa in Project Cars 2, ki poleg številnih drugih zahtevnic domujeta tudi na računalniku. Poškodbe so spet omejene na vdrto pločevino in razbita stekla oziroma pojemanje moči agregata ter čudno obnašanje volana. A čeprav igri manjka šoferskih fines, tresenje pogleda za oponašanje delovanja blažilnikov in popolne simulacije sklopke, resnicoljubnost ni razvodenela. Vozni model vsebuje mnoge podrobnosti, kot je finesno ravnanje z zavorami in plinom pri obrnjenih kolesih; če prehitro izpustiš žlajf, pride do podkrmarjenja. Predvsem pa izvrstno posreduje občutek prenašanja teže avta in delovanja blažilnikov, kar je bistveno za dobro vigujanje. Zato šoferstvo terja mnogo pozornosti ob odvrženih berglah. Med slednjimi sta samodejno bremzanje in sukanje volana za mlajše ter nova verzija vozniške črte, kjer so lahko pri ovinkih označene le vstopna, skrajna in izstopna točka. Inovativno! 

Hamilton je del gosposkega odličja igre, vendar zazdaj ni prav izkoriščen. Pravijo, da bo sčasoma učil mladež voziti in postavljal referenčne čase. Bojda GT igra od malih nog.

"Žena, furo mam!"
Ko meniš, da si pripravljen, odrajžaš v tekmovalno večigralstvo, srčiko špila. Le-to se zgleduje po sistemu resne računalniške simulacije iRacing in ponudi prvenstva, ki pridejo na vsake kvatre enkrat, ter dnevne dirke, ki jih odredi izdajatelj igre. Večina vožnje se odvije v slednjih; prirejene so v rednih časovnih presledkih in vanje se je najprej prijaviti ter biti tam ob določeni uri. Zazdaj si sledijo na deset minut. Ko ne dirkaš, lahko skušaš postaviti čimbolj­ši kvalifikacijski čas, ki v nadaljnjih tekmah od­redi pozicijo na štartu. Tja te igra postavi skupaj s še triindvajsetimi ostalimi. Najprej odpeljete ogreval­ni krog, nakar gre zares. Na kraju se odmerita pribitek ali odbitek dveh meril tebe kot šo­ferja: voz­niš­kega (DR, driver rating) in vedenjskega (SR, sportman­ship rating). Lahko si hiter kot strela, toda če se zaletavaš in težiš, DR ne bo visok, ker ga bo SR znižal. Tudi to je pobrano iz iRacinga, kjer je viteštvo odo­bravano in kretenstvo ne. Načeloma te igra združuje s tebi podobnimi in to že zdaj deluje kar dobro. Ko bo podatkov mnogo, bo gotovo še bolje. 

Volan je sicer dobrodošel, sploh pri močnejših štirikolesnikih, ni pa obvezen. Joypad dual shock so dobro podprli in ni rezerviran le za 'vsakdanje' gare, kot je tale hondica.

Osredotočenost zgolj na ponujene dogodke je v svetu konzolnih dirkačin novost. Poteza je vsekakor am­biciozna, zlasti v vidu e-športnih prvenstev, ki bodo v poskusni fazi trajala vse do pomladi 2018. Tedaj bo štartalo dvoje pokalnih tekmovanj. V enem bo moč zastopati svojo državo in v drugem proizvajalca, zmagovalca pa bosta dobila prava pokala iz rok velmož organizacije FIA, morda pa tudi realno dirkaško licenco. Prav tako je FIA uradno požegnala kompletno vsebino igre, od prog do razredov, kar je dobra popotnica. Iz tega izvirata osrednji skupini G.3 in G.4, ki po specifikacijah avtov ustrezata grupi GT3 in prvenstvu GT4. Forza takih klas sploh nima. 

Rally je od nekdaj del Turismov. Je neka prednost pred Forzo, ki ga nima, a se mi zdi, da bi lahko bolj dodelali. Vse trase so krožne in precej široke, ni blata in snega …

Aspiracija v aspirirancih 
Spletni sistem deluje dobro, stabilnost dirk je na nivoju in niti enkrat ni šlo kaj narobe. Pogoji so za vse enaki, od pomagal v slogu ABSa prek pretikanja in poškodb do seznama avtomobilov, ki morajo ustrezati ozkim pogojem. Izjema sta samodejno zaviranje in obračanje volana, ki je tako anemično, da z vklopom nisi konkurenčen. Največji plus tovrstne nalinijskosti pa je strukturirano stremenje k odličnosti. Resda so prisotne normalne dirke v čakalnicah, ampak po vtisu se ne morejo meriti s tekmovalno razporeditvijo, kjer imaš venomer občutek, da si del nečesa večjega. Zdajle, ko pišem, me že ima, da bi se spet pridružil koloteku vsakodnevnih tekem. Ker se brez pardona odvijejo takrat in takrat, si bom zanje skušal vzeti čas, s kvalifikacijami vred. Tako si bom izboljšal vozniški in vljudnostni rating ter postal boljši šofer. 
S tega stališča niti ni problem, da so ene in iste dirke trenutno na sporedu po teden dni. Res je le, da imaš veliko časa okrnjeno izbiro, če ti kateri od dogodkov ne paše. Recimo ameriški oval, na katerem je več zaletavanja kot na ciganskem ringlšpilu. Nadalje zaloga kupljenih vozil ni povsem relevantna, saj lahko dostikrat izbereš katerikoli voz. Odrejanje športne ocene je pak vsaj zazdaj nekoliko problematično. Če se kdo zaleti vate, in tega ne manjka, ka­­zen dobita oba. Edino zdravilo je dober kvalifikacijski čas v navezi s spretno vožnjo, da ne padeš nazaj med plebejce, ki se na športni rating radi požviž­ga­jo.

Takale podoba vrhunskega avtomobila ni statična, marveč se kamera oboževalsko in vzdušno pomika okrog njega, čez nekaj sekund pa sledi nova scena. Pustiš laufat, da buljiš.

Vizija terja žrtve
GT Sport bo z novim fokusom vznejevoljil marsikakšnega stalnega odjemalca, a to se zgodi vselej, ko se uveljavljena serija iger odloči za korenite spremembe. Res je, da mu manjkata kampanja z mehankarijo in špagetasto dolga falanga avtomobilov s poudarkom na superšportnikih. Ter da bi se spodobilo povsod imeti vreme in mrak. Treba je še vedeti, da je povezava s strežnikom nujna za dostop do vsega razen posamičnih dirk, saj se v interesu negoljufanja podatki shranjujejo v oblak. Takisto sta na PS4 močna konkurenca Project Cars 2 kot neposreden tekmec in Assetto Corsa kot sladokusna izbira, ki poudarja realizem. 
Toda če sta dotični igri spredaj po širini in realizmu, zaostajata po lošču, eleganci in viziji. Novi Gran Turismo se vozi res odlično in je z uradnimi tekmovanji ter podporo e-športu sceloma zazrt v prihodnost. Dasi ni popoln, prinaša svežino v žanr, ki kljub grmadenju elementov ne ve, kako bi zapeljal iz globokega, utečenega koloteka. 

Gran Turismo Sport
Polyphony Digital / Sony za playstation 4
objavljeno: Joker 291
oktober 2017

88
okvirčki:

VR GT

VISION GT