Revija Joker - Republic Commando

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Republic Commando
Republic Commando

Aggressor ob prevelikem vživetju s petardami zminira sosedova vrata, mu onesposobi hladilnik in skoči čez balkon.

Nekoč so bili bojevniki. V najtežjih časih, ko je Republika stala na robu razpada in je bilo tako zunanjih kot notranjih sovražnikov več kot Jar Jarjevih okončin, zaveznikov pa manj od kocin na Yodini glavi, so lastnoročno spreminjali potek bitk. Brez ugovora so tvegali življenja in v nemogočih razmerah dosegali uspehe, ki so jim jih zavidali vsi soborci. To jim je povsem zadoščalo in v primerjavi z jediji, ki so se sončili v slavi, ko je bilo treba pobrati zasluge, so raje ostajali anonimni. Kljub temu se je okoli njih spletlo mnogo zgodb - o peščici mož, ki živijo samo za boj, ki udarijo urno in za seboj pustijo opustošenje. Vsakdo je vedel, da s komandosi Republike ni šale.
V to nas vsaj hoče prepričati stric Lucas s prvoosebno streljanko, v kateri za spremembo ne frajarimo z žaromečem ali frčimo naokoli v iksastem krilu ter kravatnem lovcu. Ne, tu smo elitni klonski komandosi, vzgajani v duhu brezpogojne odličnosti in psihične ter fizične nadmoči. To hkrati pomeni, da se lahko poigramo z zadnjimi kriki tehnologije: za razliko od sotrpinskega kanonfutra, ki v igri nenehno cepa vsenaokoli, recimo nosimo energetski oklep, ki spominja na Halovega. Je pa osnovna oborožitev, avtomatski žarkovnik, precej uboga in dokler ne natreniramo streljanja v glavo, bomo celo za pogin osnovnega droida pokurili pol nabojnika. V bistvu se da sovrage hitreje krepati z udarcem naostrene pesti kot s puško. Elita pa taka! Na srečo kmalu dobimo nastavka, ki puškico nadgradita bodisi v snajperico, bodisi v metalnik granat, čeravno je streliva za močnejša orožja malo. Poleg 'uradnih' klonskih lahko spotoma poberemo še eno bljuvalo, ki ga ob poti naše destrukcije odvržejo tisti, ki niso imeli sreče. Sem sodijo znani wookijski samostrel, energetska šibrovka (v igrah res ne morejo več brez nje), bazuka, čudne žarkovne puške in strojnice. Od Hala je Republic Commando pobral tudi dobrodošlo metanje granat, ki jih imamo v jerbasu več vrst, za vsako sovražno čefaro svojo. Pogrešal pa sem gizme,  s katerimi v velikozaslonskih špehtaklih pozirata Jango in Boba Fett - saj smo navsezadnje njuni kloni! Tako je od napredne mašinerije tu le vtemovidŞ.
No, glavno orožje so pak naši bratje po orožju ino genih. Ključna lastnost igre, ki jo obenem dviga iz strelskega povprečja, je dejstvo, da naokoli dirjamo v spremstvu treh soborcev. Vsaj večinoma, kajti občasno smo, scenarij pač, od njih odrezani. A takrat ni pol toliko zabavno, vam rečem! Iz izkušenj se ve, da moštvo soborcev pri vzdušju dela čudeže, in tu ni nič drugače. Pri tem tovariši niso brezmožganski zombiji. Kot poveljnik jim lahko poleg štirih osnovnih ukazov obnašanja, kot sta juriš in umik, in določanja prednostnih ciljev zapovemo zasesti določen položaj v kritju, od koder pustošijo po vsem, kar dvigne čefaro na plano. Taki položaji so označeni z ikonami, ukazujemo pa z enim samim klikom, kar pomeni zelo hitro prerazporejanje, ko se načina enkrat navadimo. Za nameček so naokoli raztroseni stoječi topovi, ki samo čakajo, da jih požgečkamo po sprožilniku. Bratje soldatje so za visoko izurjene klone v maniri koelegialnih rešetačin tipa Full Spectrum Warrior nenavadno raznolikih in zgovornih osebnosti: to morda ne gre v kontekst, pripomore pa k vzdušju mnogo zelo, saj enovrstičnice stresajo iz rokava bolj kot granate na sovraga, tako da jih sčasoma vzljubimo. Prav tako imajo vsak svoj hobi (heker, ostrostrelec, pirotehnik), a resnici na ljubo tega med igro ni posebejopaziti.

Republic Commando
založnik: LucasArts
demo: natlačenka/tlačenka 139
objavljeno: Joker 140
marec 2005

79
hud akcijski tempo
dobro vzdušje
bratje soldatje
odlična zvočna podlaga
kratka
švoh večigralstvo
videz občasno šepa
lahko bi bila bolj raznolika