Revija Joker - Heroes of Might and Magic V

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Heroes of Might and Magic V
Heroes of Might and Magic V

Z mogočnimi artefakti oprtan HerojFebo si trebi krempeljce v senci, medtem ko njegovi stvori delajo silo nasprotnikovim nestvorom.

Kdor se je pričel baviti s strateškimi igrami v tem tisočletju, znabiti ni nikoli izkusil poteznega vojevanja. Že dolgo je namreč žanr podrejen dogajanju v realnem času, kar ne doprinese zgolj k privlačnosti in dinamičnosti, marveč je tak pristop hkrati bolj veren. Resnični spopadi konec koncev niso gentlemanske partije šaha. A četudi je bil Dune 2, oficielno prva realnočasovka, tehnološka in igralna revolucija napram poteznemu predhodniku ter vsej ostali zvrsti, drži, da ima poteznost vseeno svoj čar. Ne v realizmu, pač pa v sami igralnosti, kjer se nevrotično klikotanje in bentenje nad stupidnostjo enot umakneta premišljenemu taktiziranju. Pravzaprav so te igre dosti bolj strateške od vseh novodobnih akcijad tipa Command & Conquer in Warcraft. (Starejši občani ste spodbujani k solzam nostalgije ob spominih na legendarne Battle Isle in SSIjeve Generale.) Žal danes vsej pestrosti igrovja navzlic tako imenovanih heksov ni več najti (gre za vojaške igre, ki so ime dobile po terenski mreži iz šestkotnikov), poteznih izdelkov pa je le za okus in so zvečine ruski. Edini seriji, ki sta obdržali to prasestavino, sta Civilizacija ter Heroji moči in čarovnije. In slednji so ravnokar prišli v peto.

Pod 3D videzom se skrivajo stari, dobri in žal nespremenjeni Heroji moči in magije. Kdor je igral prejšnje, bo te zaobvladal koj.

Ko je skupina New World Computing leta 1995 izdala Heroes of Might and Magic, so le-ti hipno osvojili in zasvojili igralce. Razlog za uspeh je bila odlična zmes barvite pravljične grafike, frpjskih elementov ter hitre privadljivosti. Igralni smoter je bil preprost: s cekini in šestimi surovinami si dograjeval mesto in uril vojake oziroma fantazijska bitja vseh kalibrov, nakar si jih s herojem na čelu popeljal nad nasprotnikov grad. Premikanje po deželi in boj sta bila povsem potezna, junaki pa so se skozi borbe in pustolovščine kalili ter pridobivali izkušnje, uroke, spretnosti in čarobno opremo. Recept je botroval prvovrstni igralnosti, ki te je pod pretvezo 'samo še eno potezo, samo še eno ...' držala pred zaslonom do jutranjih ur. Nakar so prišli kravatarji, konkretno založba 3DO, ki je New World Computing kupila, in dali blagovni znamki za popotnico dobičkarsko pogoltnost. Ta se je pokazala v obliki treh preveč podobnih si nadaljevanj, desetih komercialnih razširitev zanje in nebroja kompilacijskih, zlatih ter platinastih skupkov. Izvirnost ideje gor ali dol, serija je razen pretiravanja v količinah stagnirala in vsaka nova izdaja je tako očitno brenkala na ožemalno noto, da se je prenekomu priskutila. Heroji niso brez razloga postali sinonim za molžo.

Boj poteka tako kot doslej: ko je kreatura na vrsti, se lahko premakne / udari / uporabi posebno sposobnost. Ko je red na junaku, ta more sprožiti strelico, zalučati urok ali udariti. Vseeno pa ni enakopravna enota, saj nima življenjskih točk.

Po štiriletnem zatišju se mi je, priznam, začelo tožiti po mojem omiljenem junaku warlocku in hordah pazantov, ki jih je ogenj mojih zmajev skuril ... no, kot pač ogenj zmajev skuri pazante. Še toliko bolj sem pete Heroje slinasto pričakoval zato, ker se je medtem na poslovnem področju zgodilo marsikaj. 3DO je dokraja zavozil in v brezno bankrota potegnil tudi NWC (in, hvalabogu, Army može), nakar je tržno ime Might and Magic za dober milijon dolarjev odkupil Ubisoft. Čeprav je avtorska grupa tedaj že razvijala petico, Francozi zanjo niso marali in so raje najeli moskovski Nival. Rusi so se zdeli dobra izbira: bili so poceni in dotlej so udejanjili kar nekaj strategij, tudi fantazijskih, recimo Rage of Mages ter Etherlords. Na žalost pa so njihove pretekle reference skromno vplivale na ta projekt. Sicer ne vem, kdo je kriv za tak rezultat, ziheraška založba ali nedomiselni programerji, vendar so Junacje mišic inu coprnij 5 tako enaki predhodnicam, da bi stežka bili bolj. Način igranja, sestavni deli, videz objektov in bajtic - vse je ostalo nedotaknjeno. Celo besedila so, verjeli ali ne, dobesedno ista. Začetni vtis je tolikanj omlednejši, ker je prva od šestih kampanj po mojem mnenju najslabša. Okus se sčasoma zaradi zanimivejših nalog popravi, a brezidejnost in preenakost ostajata.

Ravni so voda, površje in podzemlje. Kot poznavalcu serije Might and Magic ne razumem, čemu niso dodali še recimo nebesne planjave. V eni od frpjk je bila in tako bi bile angelske enote tudi bolj osmisljene.

Heroes of Might and Magic V
založnik: Nival / Ubisoft
demo: natlačenka 154
objavljeno: Joker 155
junij 2006

75
barvita, prijetna podoba
ta način igranja je bil vedno privlačen
za večigralstvo je dobro poskrbljeno
popolna enakost predhodnim delom
nepraktična trirazsežnost
junak ni udeležen v boju
počasno dogajanje
ni opcije undo
okvirčki:

Nostalgija