Revija Joker - Company of Heroes

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Company of Heroes
Company of Heroes

Aggressor se noče umakniti iz utrjenega položaja pred monitorjem.

Trivia: pred dvema mesecema so me v Leipzigu spodili s THQjevega štanta, ker sem se po greenpeacovsko priklenil za računalo s Company of Heroes. (Dobro, ni bilo čisto tako, ampak to samo zato, ker je Luni pozabil doma svoj fetišistični pribor z verigami.) Najprej sem bil razočaran, ker Relic ni napravil ultra realistične strateške igre, kar smo nekateri pričakovali po napovedih o razumnem odločanju in gibanju enot v boju. A potem sem dojel, da sem bukselj, ker take strategije v času druge svetovne, kot je tale, sploh še ni bilo. Resno, CoH ne stremi po posnemanju obstoječih izdelkov zvrsti. Je namreč Dawn of War z natanko nič vesoljskimi marinci, a zato s toliko več nacijev in oponaševalcev Toma Hanksa. Mazohistični ljubitelji Blitzkriega in ostalih tipično realističnih ter počasnih WW2-strategijščin ste torej naprošeni, da zapustite sobo. Nočete? Okej: v CoH gradimo bazo! *presunljiv krik v zadnji vrsti* Aha, še nekaj vas je ostalo. Poslušajte: v igri 57 mm protioklepni top luknja frontalni pantherjev oklep! *nekoga zagrabi poblaznel smeh in začne se valjati po tleh, nakar pogine od krčev* To bi menda moralo zadostovati za prečiščenje občinstva.

V mestecih se vrši večina bojev in ni težko dojeti, zakaj: prepreke na ulicah, topovi in ostrostrelci za vsakim oknom ti res pokvarijo dan.

Kajti Relicovi možje so prefrigani. Vsebinsko nasičeno področje druge svetovne vojne so zafilali v niši, ki je samevala: visokooktanskih akcijskih povzročevalkah karpalnega sindroma tipa Warcraft 3. Imamo vse tipične elemente teh, od gradnje baze in nabiranja surovin do štancanja enot ter njihovega pošiljanja na bojišče, dokler nam od norega klikanja ne odpadejo okončine. A podrobnosti in izvedba so tisto, kar Company of Heroes napravi za trenutni vrhunec v svoji (pod)zvrsti. Začnimo s enostavnim kopičenjem surovin. Karte so razdeljene na cone, v katerih sredino so zadegane strateške toč

Soldatje resnici na ljubo še vedno streljajo skozi tla (skozi stene na srečo ne), a je vsaj kart, kjer so v to prisiljeni, zelo malo.
ke. Cilj je, da jih zasedemo, nakar so nam tako hvaležne, da proizvajajo surovine. Ločimo tri vrste točk, vsako s svojim materialom: človeško silo, strelivom in gorivom. Meso se uporablja za rekrutiranje kanonfutra v obliki oddelkov in gradnjo oporišča; municija napaja posebne prijeme ter nadgradnje; dočim se tank brez goriva ne bo privalil iz garaže. Dokaj slično kot Dawn of War, torej. A CoH gre korak dlje. Točk ni lahko braniti in hitro menjajo lastnike, kar je pomembno zaradi dejstva, da mora biti cona za to, da dovaja surovine, s preskrbovalno linijo povezana z začetno, kjer čepi štab. Lisičji sovrag bo mimogrede pretihotapil v zaledje nekaj falotov z nečednimi nameni in obramba proti tovrstnim prijemom je v tej igri znanost v malem. Gradnja baze ni zapletena, saj je tehnološko drevo kratko in je mogoče do najboljših izdelanih enot, kot so nemške nevarne mucice, priti precej hitro.
A to nam bore malo pomaga, če jih ne znamo pravilno uporabljati. Najprej se pomudimo pri zaklonu in opevani zmožnosti naših soldatov, da se na glavo mečejo vanj. Vsak štrcelj na terenu predstavlja boljše (zidovi) ali slabše (drevesa) kritje za nebogljene vojake. Ob kurzorju se izriše jakost zaklona, zato imamo svoje vrle junake vselej možnost poslati na položaj, ki je zanje najugodnejši. A to smo že videli; novo je dejstvo, da so Relic možiclje uspeli prepričati, da vpijanje krogel ni dobro za zdravje. Zato kritje iščejo kar sami, če ukažemo napadalno napredovanje. Reč morda še ni čisto dodelana, toda učinek je vsekakor presunljiv: ko enota ugleda sovražnika, se možje sami od sebe vržejo za kup gnoja in začno vpiti kot jesiharji. Nasploh je animacija odlična - soldatje se med srditim streljanjem sklanjajo za zidove, pogledujejo čez in streljajo, mahajo ter nenehno kolnejo (morda celo za odtenek preveč). Heca je konec, ko udari topovska granata in nesrečneže pomeče na vse strani ... ne nujno, da v enem kosu. Ja, dogajanje je na moč krvavo, ko možje v žaru borbe končujejo preluknjani v lužah krvi ali pečeni v tankovskih krstah. Poleg tega eksplozije v gejzirjih zemlje maličijo teren in ustvarjajo novo kritje, tako kot kovinske razbitine žrtev protitankovskih topov.

Morda pogrešam malo večjo vlogo kamuflaže, ker so prikrivanja sposobne le nekatere enote. Tema na to nima vpliva.

Company of Heroes
založnik: Relic / THQ
objavljeno: Joker 159
oktober 2006

90
taktična globina
različni, a uravnoteženi strani
podoba in zvok
zabavno enoigralstvo
težave z gibanjem vozil
nori klikot
severna Francija?!