Revija Joker - Call of Duty 3

IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 2 » Call of Duty 3
Call of Duty 3

Regiment po cesti gre, pa vaš Sneti zraven je! (Spet.)

Ko je Activision naznanil, da bodo tretji Poziv dolžnosti naredili samo za konzole, dočim bo PC, kjer se je ta serija vojaških streljank rodila, ostal brez dotične menažke, je nastal vihar razsežnosti bitke pri Kursku. A pomagalo ni nič, saj štaba neusmiljenih kravatarjev ni zamajala nobena peticijska granata. Zategadelj si je marsikateri pecejaš, ki mu ni bilo do tega, da za igranje next-gen trojke pljune sto ka tolarjev za xbox 360 (čeprav mu podobne količine cekina ne bi bilo težko dati za novo grafikuljo), želel, da bi drkalniški prišlek smrdel kot gate soldata, ki se je ravnokar vrnil z ruske fronte.

Ko splezaš čez prvi zid, se pred teboj razprostre spektakel vojne vihre, ki ga Call of Duty vedno zna nadmočno predstaviti. Britof bo kmalu izdatno zaseden.

Delček upanja v to smer je nudila zamenjava razvijalca: namesto izvirne skupine Infinity Ward je za delo poprijela grupa Treyarch. Zdelo se je tedaj, kot bi Joker dali pisat D-Foxu ter ostali štajerski zalegi - in res Call of Duty 3 v marsikaterem pogledu ni produkt, ki bi na vrhu Reichstaga dvigoval sovjetsko zastavo. V mnogočem je zadeva tipična, saj ostajaš zavezniški soldat, ki iz prve perspektive in brez širše zgodbovne podlage rešeta Švabonarje v Evropi. Prisotni so vsi elementi, značilni za serijo: trije položaji teleščka - stanje / čepenje / ležanje, laufi od zaklona do zaklona med točo krogel, tiščanje ušes ob udarih topništva, špeganje iz zaklona z natanč
nim pokanjem očeladanih glav, naskoki v družbi sotrpinov, ruki s kopitom na gobce bližnjih Krautov, sabotaže kanonov, lazenje po rovih, napredovanje po ruševin polnih mestnih ulicah, čiščenje bajt, hi-hi ostrostrelstvo, bežanje pred tanki ter nato maščevanje njim z montažo eksploziva und vihtenjem panceršreka, lučaji raztreščnih in dimnih granat, grabljenje za fiksne mitraljeze ... Večina tega je izvedena na klasičen način, z nemalo skriptanih sekvenc in točk, od koder se Nemci rojevajo v brezkončnem številu. Enako običajen je sistem življenjske energije, se pravi poškodb, ki se po nekaj sekundah miru avtomatično pozdravijo, če jih ne utrpiš preveč naenkrat. Tovrsten sistem hkrati pomeni vnovično odsotnost paketov prve pomoči, tako kot ni dodatnega streliva, saj zgolj pobiraš frišna orožja. Okej, naprej. Dosti situacij je ponovljenih iz dvojke in drugih špilov te baže, saj ostropokamo posadke pri minometih, konjeniško vozimo tank, branimo hrib pred naskakujočimi kanaljami. Spet ni navdušujoče umetne pameti; manjka zmožnost nagibanja iz zaklona, kar je za igro, kjer toliko časa preživiš v kritju, od koder proti sovragu pošiljaš natančne strele, resna težava; in ni poškodbenega modela. To pomeni, da Nemec potem, ko pokasira kroglo, bodisi crkne, bodisi pade ali trzne, nakar teče naprej in nažiga, kot bi se mu nič ne zgodilo. Čeprav je spektakel velik, gre za isti pogonski motor, ki je z nami od leta 2003. V trojki je znova vse vpeto v koridorje, se pravi, da si ujet v hodnike, ki so omejeni ali s stenami ali z rastlinjem ter s kot vedno nelogičnimi ovirami v slogu treh centimetrov visokega plotovja, ki ga ne moreš preskočiti. Jasno, spet se zatikaš ob okolico ter redno prisotne soborce, bognedaj, da bi jim lahko ukazoval, uboga lesena vrata so neprestreljiva in neodprljiva, pa tudi kak hrošč se najde. Nabor okolic ni baš velik in je precej že viden - mesteca, zaselki, kmetije, gozd, zelene ravnice, tovarne, prizemlja. Kaka nadzorna točka, kjer se napredek edinole shrani, je postavljena butasto. In naposled bi se lahko ustvarjalcem prikazala mati božja ter bi vdelali vsaj eno, magari skrivno misijo z Wehrmachtom. Prodaja v deželi wurstov bi se gotovo povečala za 18,4 %.

Tankovanje, ki je stalnica drugosvetovnovojnščin, je tu izvedeno res dobro (dasi čisto arkadno).

Call of Duty 3
Activision za playstation 2, xbox, xbox 360, playstation 3, wii
objavljeno: Joker 161
december 2006