Revija Joker - Half-Life 2: Episode 2

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Half-Life 2: Episode 2
Half-Life 2: Episode 2

Sneti in pajser - to sta lepi par.

Opis Episode 2 je del širšega članka, katerega branje je za celovito sliko jako priporočeno.


Se spomniš, kolikokrat si se po koncu kake igre počutil, kot da si izkusil nekaj veličastnega in hkrati nekaj intimnega? In kot da te na krilih adrenalina niso prevzela le osnovna čustva, kot so jeza, strah ter poželenje, temveč da si bil deležen bolj zapletenih občutij - ljubezni, pretresenosti, vznesenosti, naklonjenosti, bojazni za usodo bližnjega? Ne trudi se z brskanjem po lobanjski ropotarnici, saj je odgovor na dlani: malokrat. Drži, veliko je iger, po katerih zaradi divje akcije obsediš zasopihan, prešvican, izmozgan. A samo za vzorec je takih, ki se uspejo dvigniti nad neandertalsko enostavnost, s katero je igričarstvo dobesedno prepojeno, in ustvariti izkušnjo, ki požgečka razvitejše možgane. Da mednje spada Half-Life 2, ni dvoma. Zdaj se ji pridružuje njena Druga epizoda.

Ko pod zemljo težko dihaš pod besnim navalom antlionov, pomisliš, da bi lahko nemara dodali poveljevanje sotrpinom. Mogoče v trojki?

Na površju je Episode Two dosti podobna Episode One (J155, 78), saj ima načeloma enako filozofijo: v očiščeni obliki posredovati tisto, kar je HL2 naredilo tako čudovito. Revolucije ne boš srečal, saj igra ne preseneti z vidno izboljšano umetno pametjo, hordo svežih sovražnikov, kompletno nevideno orožarno ter brez števila frišnih prijemov. Pravzaprav se začne dokaj nedomišljijsko: nemi rešitelj sveta Gordon Freeman in pupa Alyx Vance se po vratolomnem begu iz razrušene Citadele najdeta sredi divjine in na njiju je, da se prebijeta do uporniškega gnezda v Belem gozdu. Combine namreč po destrukciji svojega oporišča živčno odpirajo portal v.2, iz katerega bi lahko na Zemljo uletelo toliko gnusob, da bi modri planet urno sivo-rjav postal. Alyx pa ima v žepu kopijo važnih podatkov, s katerimi bi lahko dr. Magnusson v White Forestu prekrižal načrte prišlekom iz druge dimenzije. Brzina naj bi bila torej parčka vrlina, a štartni poglavji od sedmih, ki tvorijo Episode Two, se odvijeta v ne najbolj privlačnih rudniških rovih ter jaških, zasteničenih z antlioni in njihovo mravljeliko različico, ki pljuva strup na daljavo. Lazenje po tunelih postane nekam utrudljivo in klavstrofobično in komaj čakaš, da se znajdeš na površju, pa tudi cilj se v zmedi okrog poškodovane Alyx ne zdi nič bliže.

Dinamika pobijanja ostaja velika. Lahko rabiš ognjena krepela ali, zlasti ko ti na hard zmanjka streliva, rokuješ z gravity gunom in deli okolice.

A vendar je navzlic duhamorni okolici prijetno zopet izkusiti Valvovo pregovorno odlični dizajn in lastnosti Half-Lifa 2, ki po vsem tem času enako navdušujejo. S tem mislim predvsem na nadmočno mešanje blazneče strelske akcije, štorijalnih odmorov, ki so spet v celoti narejeni v pogonu in te ne trgajo iz dogajanja kot klasične vmesne sekvence v igrah, ter fizikalnih ugank, za katere zaprežeš gravitacijsko puško in sive celice. Že tu na začetku je treba zložiti v dvigalo kose železa, da kletka strmoglavi, natakniti zobato kolo na motor, zadegati električni kabel v vtičnico, prestavljati strelske stolpiče, da se obraniš hord antlionov ... Vmes pa pokati kot za stavo bodisi sam, bodisi v družbi Alyx, Psa, gverilcev in bojevitega Vortigaunta, ki dela iz sovragov mleto meso ter odpira drugače zakovičena vrata.
In nato jame Episode Two zanesljivo preklapljati navzgor. Kmalu po tistem, ko še vedno tečen od srečanja z novim šefom zapustiš žuželkaste tunele, dobiš v roke turbaški avtomobil, ki je manjkal v Episode One, in se poženeš po odprti cesti. Rešena ozkih lukenj z Alyx kukata v kmetije na poti in naletavata na običajne (zombaklji, mravljelevi, soldati, mitraljezi) ter močnejše sovražnike, med katere gre šteti tako striderje in helikopterje kot novodospele hunterje. To so tri metre visoki bojni stroji na dveh nogah, gibčni kot strela in oboroženi z eksplozivnimi puščicami, ki redko potujejo s

Uganke zajemajo tudi pehanje vtičev v štekerje. Nič blazno naprednega, a dobro razlomi tempo, da te adrenalin ne ubije.
ami in te nemudoma naučijo spoštovanja. Boji z njimi so udarni in dinamični, posebej ko spremljajo vojake ali striderje, in so korak naprej glede na E1, ki ni prinesla nobenega bistvenega novega sovraga. Vmes igra ne špara z odmori, da si oddahneš, preden te speha v nov izziv, a se ne poleni glede raznolikosti prijemov in se ne odreče fizikalno pogojenim miselnim orehom, kot je pehanje lupin avtomobilov na skrajni konec mostu. Takisto ne odpiše grozljivosti (tu se izkaže perfektna zvočna podlaga), zahteva rabo gravitacijske puške v bojne namene in za zmago ne dopusti golega nažiganja po ključnih kanaljah, saj jih brez premisleka ne boš ugonobil. Zlasti pa ne štedi z razvojem zgodbe. V primerjavi z Episode One ima nadaljevanje kaj povedati, saj vsebuje dobro razlago tistega, kar se je dogajalo, kul razplet in orenk nastavek za Tretjo epizodo, vse to pa poda elegantneje, jasneje ter z nemalo luštnega humorja. Jasno, iztek je nedorečen, saj gre za nehvaležni srednji del trilogije, vendar to ne pomeni, da je nezadovoljiv in šibek. Ravno nasprotno. Tako te E2 po sedmih, osmih urah zložnega bildanja napetosti (težavnost normal, na voljo sta še easy & hard), kar je več kot recimo Halo 3, pripelje do veličastnega, kot struna napetega finala, ki v spregi z zanimivim novim sredstvom za deratizacijo striderjev in kupico nelinearnosti pokaže, kako se dela sapo jemajoč, švic iztiskajoč, gate drekajoč, igralsko napreden, doslej nikdar viden klimaks.

Half-Life 2: Episode 2
založnik: Valve
objavljeno: Joker 172
november 2007

91