Revija Joker - The Witcher

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Witcher
The Witcher

Magi so za mevže, duhovni za prestrašene punčke. Case časti čarovnikarje.

Pravica čarovnikarjev, da živijo in delujejo v tem svetu, je zdrsnila s tehtnice. Večni spopad med Dobrim in Zlim se danes odvija na novem bojišču, pod drugačnimi zakoni. Zlo je prenehalo biti zmedeno. Nič več ni slepa, elementarna sila, temveč uničevalna moč, ki sledi pravilom v skladu z novimi pravicami, ki so ji bile dodeljene. -Geralt iz Rivije

Drugo poglavje, iz katerega je zgornja slikica, je morda celo preveč razvlečeno, toda konec odtehta vse ure pogovorov in lutanja!

Kdo ve, ali si je poljski pisatelj Andrzej Sapkowski, ki je slabi dve desetletji tega spočel fantazijsko sago The Witcher, predstavljal, da bodo modrovanja njegovega sivolasega profesionalnega pobijalca monstumov nekoč našla mesto v neliterarnem (no, vsaj večinoma) slovenskem magazinu. Če bi bil ves avtorjev opus preveden v širšim množicam razumljivo špraho, bi ga ta čast nemara doletela že prej. Tako pa smo bili primorani počakati na uraden angleški prevod. Špila, to je. Verjetno ne boste spuščali čeljusti, ako vam na tem mestu zaupam, da gre za s(p)odobnega predstavnika žlahtne zvrsti igranja domišljijskih vlog.

Če si želite vsaj malo izziva, se izognite težavnostima easy in medium'.

Za spremembo bi tokrat začel pri koncu in vam najprvo zaupal, zakaj zna biti, da The Witcher ni prava frpjka za vas. Dobršen del težav izvira že iz dejstva, da reč teče pod prastaro Biowarovo srčiko Aurora (Neverwinter Nights), kakopak v posodobljeni obliki. Včitavanje, ki ga goltaš vsakič, ko spod milega neba ali ulice vstopiš v notranjost objekta, je skorajda nesprejemljivo, če si ne lastiš računala z raptorsko hitrim diskom in karjolo rama. Nadalje ti včasih konkretno ponagaja kamera, ne glede na to, da jo je moč prosto rotirati in s funkcijskimi tipkami hipno preklapljati med oddaljeno ter približano tretjeosebno in ono, ki je postavljena za ramena junaka. Potem je kar nekaj časa potrebnega, da se privadiš na junakov rahlo okorni sklop gibalnih animacij, ki jih na srečo dopolnjuje kup prelestnih, zlasti med tepežkanjem. Takisto presenetijo dialogi, ki so prikazani skrajno filmsko (prvi plani, slasten efekt globine polja), vendar kvaliteta govora niha, občasno kar znotraj posamičnega monologa. Sliši se, kot bi govor snemali v dveh različnih studijih, heh. Čudaški nemalokrat izpadejo tudi ostri prehodi iz igralskega polja v animirane sekvence in nazaj, kjer se dogaja, da špil pozabi na logično razlago zaporedja dogodkov. V enem trenutku se s stražarjem pogovarjaš o rožicah, v drugem že vihtiš meč in lokaš napitke. Tretjega pa nemara niti ne dočakaš, saj ima špil grdo navado, da vsake toliko meni nič, tebi zmajev čekan v debelo črevo crkne. Pogosto snemanje je nujno. In, seveda, zamudno.

Pogled za rameni razkrije podroben dizajn okolice, medtem ko je izometričen priporočljivejši za mikastenje.

The Witcher
založnik: CD Projekt / Atari
objavljeno: Joker 172
november 2007

80
močna zgodba
zanimivi kvesti
pretkani liki
nadmočno fantazijsko okolje
zadovoljive primarne frpjske prvine
nekaj zgrešenih sekundarnih mehanik
priokus nedodelanosti
težeča strojna zahtevnost
kupček hroščev